1 Samuel 24

24. Poglavje

1In ko se Savel vrne od Filistejcev, mu sporoče, rekoč: Glej, David je v Engedijski puščavi. 2Tedaj vzame Savel tri tisoč izbranih mož iz vsega Izraela in odrine iskat Davida po skalah divjih koz. 3In pride k ovčjim stanom pri poti, in ondi je bila votlina, in Savel stopi vanjo na potrebo. David in možje njegovi pa so sedeli zadaj v votlini. 4In možje Davidovi mu reko: Glej, to je dan, o katerem ti je govoril Gospod: Glej, jaz ti dam sovražnika tvojega v roko, in storiš mu, kakor se ti bo zdelo prav. Tedaj vstane David in tiho odreže rob Savlovega plašča. 5Potem pa očita Davidu srce njegovo, ker je odrezal Savlu rob plašča, 6in reče možem svojim: Gospod me obvaruj, da ne storim te stvari gospodu svojemu, maziljencu Gospodovemu, da bi iztegnil roko zoper njega; kajti on je maziljenec Gospodov! 7Tako je David ukrotil može svoje s temi besedami in jim ni dovolil vzdigniti se zoper Savla. In Savel vstane iz votline in gre svojim potom. 8Potem vstane tudi David in stopi iz votline in kliče za Savlom, rekoč: Gospod moj, kralj! In ko se ozre Savel, se nagne David z obličjem k tlom in se prikloni. 9In David reče Savlu: Zakaj poslušaš besede ljudi, ki pravijo, da išče David nesreče tvoje? 10Glej, danes so videle oči tvoje, da te je Gospod dal v votlini meni v roko, in bilo mi je rečeno, naj te umorim; ali oko moje ti je zaneslo, in dejal sem: Ne iztegnem roke zoper gospoda svojega, kajti on je maziljenec Gospodov. 11Marveč glej, oče moj, glej rob plašča svojega v roki moji, da te res nisem hotel umoriti, ko sem odrezal rob plašča tvojega. Spoznaj in poglej, da nič hudega ni v roki moji, ne nobenega prestopka, in da nisem grešil zoper tebe, a ti mi strežeš po življenju, da bi mi ga vzel. 12Gospod bo sodnik med menoj in teboj in me bo nad tabo maščeval, ali roka moja se te ne dotakne. 13Kakor pravi pregovor starih: Od krivičnih prihaja krivičnost; zato se te roka moja ne dotakne. 14Za kom se je gnal Izraelov kralj? Koga preganjaš? mrtvega psa? bolho edino? 15Gospod torej bodi sodnik in razsódi med menoj in teboj in oglej in prevzemi pravdo mojo in me oprosti roke tvoje. 16In ko David konča govor svoj Savlu, reče Savel: Ni li to tvoj glas, sin moj David? In Savel povzdigne glas svoj ter joka. 17In reče Davidu: Pravičnejši si od mene: kajti ti si mi izkazal dobro, jaz pa sem ti povrnil hudo. 18In ti si danes pokazal, da si mi dobroto storil: zakaj ko me je Gospod izdal tebi v roko, me vendar nisi umoril. 19Saj če kdo zaloti sovražnika svojega, ali ga pusti mirnim potom? Zato ti Gospod poplačaj z dobrim, kar si mi storil ta dan. 20In sedaj, glej, vem, da bodeš gotovo kralj ter da bo kraljestvo Izraelovo trdno stalo v tvoji roki. 21Prisezi mi torej zdaj pri Gospodu, da ne zatareš semena mojega po meni in da ne potrebiš imena mojega iz očeta mojega hiše. 22In David priseže Savlu. Tedaj odide Savel domov, David in možje njegovi pa se spravijo gori v trdnjavo.
Copyright information for SloChraska