Ezekiel 11

11. Poglavje

1In duh me je vzdignil in me prenesel k vzhodnim vratom hiše Gospodove, ki so obrnjena proti vzhodu. In glej, ob vhodu v vrata je bilo petindvajset mož; in videl sem sredi njih Jaazanija, sina Azurjevega, in Pelatija, sina Benajevega, kneza ljudstva. 2In mi je rekel: Sin človečji, to so tisti možje, ki izmišljajo krivico in sklepajo hudobne svete v tem mestu, 3ki govore: Ni blizu čas, da bi zidali hiše; to mesto je lonec, mi pa meso. 4Zatorej prorokuj zoper nje, prorokuj, sin človečji! 5In duh Gospodov pride nadme in mi veli: Reci: Tako pravi Gospod: Tako ste govorili, o hiša Izraelova; kajti jaz vem, kar preudarjate v srcu svojem. 6Vi ste pomnožili prebodence svoje v tem mestu in ulice njegove ste napolnili s prebodenci. 7Zato pravi tako Gospod Jehova: Prebodenci vaši, ki ste jih ob tla pometali sredi mesta, oni so meso, to mesto pa je lonec; vas pa odpeljejo ven iz njega. 8Meča ste se bali, in meč pripeljem nad vas, govori Gospod Jehova. 9In peljal vas bom iz mesta in vas dal v roke tujcem, in izvršim sodbe nad vami. 10Od meča boste padali: ob meji Izraelovi vas bom sodil. In spoznate, da sem jaz Gospod. 11To mesto vam ne bo lonec, tudi vi ne boste meso sredi njega: ob meji Izraelovi vas bom sodil. 12In spoznate, da sem jaz Gospod, po čigar postavah niste živeli in čigar ustanovil niste izpolnjevali, temuč ravnali ste po naredbah poganskih narodov, ki so okoli vas. – 13In zgodilo se je, ko sem prorokoval, da je umrl Pelatija, sin Benajev. Tedaj padem na obraz in zavpijem z močnim glasom in rečem: Ah, Gospod Jehova! hočeš li docela pokončati ostanek Izraelov? 14In beseda Gospodova pride do mene, govoreč: 15Sin človečji, tvoji bratje, tvoji bratje, tvojega sorodništva možje in vsa družina Izraelova, vsi sploh so tisti, katerim so govorili prebivalci v Jeruzalemu: Ostanite daleč od Gospoda! nam je ta dežela dana v posest. 16Zato reci: Tako pravi Gospod Jehova: Čeprav sem jih daleč pregnal med narode in čeprav sem jih razkropil po deželah, jim vendar hočem biti majhno svetišče po deželah, kamor so prišli. 17Zato reci: Tako pravi Gospod Jehova: Res, zberem vas izmed ljudstev in skupim vas iz dežel, v katere ste se razkropili, in dam vam zemljo Izraelovo. 18In ko pridejo vanjo, odpravijo iz nje vse ostude njene in vse gnusobe njene. 19In dam jim eno srce in dodelim novega duha v njih osrčje, in vzamem kameneno srce iz njih telesa in jim dam meseno srce: 20da bi živeli po mojih postavah in sodbe moje izpolnjevali in po njih ravnali. In bodo mi ljudstvo in jaz jim bodem Bog. 21Tistim pa, katerih srce živi po mislih njih grdob in gnusob, tistim spravim njih dejanje nad glavo, govori Gospod Jehova. 22Tedaj so vzdignili kerubimi peruti in kolesa so šla vzporedno ž njimi; in slava Boga Izraelovega je bila zgoraj nad njimi. 23In slava Gospodova se je vzdignila iznad sredi mesta in se je ustavila na gori, ki je proti jutru pred mestom. 24In duh me vzdigne kvišku in me prenese v prikazni po duhu Božjem k ujetnikom v Kaldejo. In prikazen, ki sem jo videl, izgine gori pred menoj. 25In govoril sem ujetnikom besede Gospodove, ki mi jih je bil pokazal.
Copyright information for SloChraska