Psalms 105

105. Poglavje

1Hvalite Gospoda, razglašujte ime njegovo, med ljudstvi oznanjujte dejanja njegova! 2Pojte mu, psalme mu prepevajte, razgovarjajte se o vseh čudovitih delih njegovih! 3Hvalite se v svetem imenu njegovem; veseli se naj srce njih, ki iščejo Gospoda. 4Iščite Gospoda in moči njegove, iščite vedno njegovega obličja. 5Spominjajte se čudes njegovih, ki jih je storil, čudovitih del njegovih in razsodkov ust njegovih. 6O seme Abrahama, njegovega hlapca, sinovi Jakobovi, izvoljenci njegovi! 7On, Gospod, je Bog naš, po vsej zemlji se vršé sodbe njegove. 8Spominja se vekomaj zaveze svoje, besede, ki jo je zapovedal do tisoč rodov, 9zaveze, ki jo je sklenil z Abrahamom, in prisege svoje Izaku. 10In jo je dal Jakobu v postavo, Izraelu v večno zavezo, 11govoreč: Tebi hočem dati deželo Kanaansko kot vam odmerjeno dedno posest. 12Ko jih je bilo po številu malo, prav malo, pa so še kot tujci bivali v njej, 13in so hodili od naroda do naroda, iz enega kraljestva k drugemu ljudstvu, 14ni dovolil zatirati jih nikomur in kralje je strahoval zavoljo njih: 15Ne doteknite se maziljencev mojih in ne storite žalega prorokom mojim! 16Tu je poklical lakoto nad deželo in strl ljudem vso podporo kruha. 17Poslal je pred njimi moža, ki je bil v sužnost prodan, Jožefa. 18Noge njegove so vklenili v spone, železo ga je stiskalo do duše, 19do časa, ko se je uresničila beseda njegova: govor Gospodov ga je bil prečistil. 20Poslal je kralj in velel ga razvezati, poglavar ljudstev, in ga je oprostil. 21Postavil ga je za gospoda družini svoji in za poglavarja vsej svoji posesti, 22da bi zvezaval kneze njegove po volji svoji in učil modrosti njegove starejšine. 23Nato je prišel Izrael v Egipt in Jakob je tujčeval v deželi Hamovi. 24Tam je storil Bog ljudstvo svoje silno rodovitno in ga je naredil močnejše od tlačiteljev njegovih. 25Izpremenil je njih srce, da so sovražili ljudstvo njegovo, da so zvijačne naklepe snovali zoper hlapce njegove. 26Poslal je Mojzesa, hlapca svojega, Arona, ki ga je bil izvolil. 27Delala sta pred njimi besede znamenj njegovih in čudeže v deželi Hamovi. 28Poslal je temé in omračil je deželo, in nista se upirala besedi njegovi. 29Izpremenil je v kri njih vode in pokončal je njih ribe. 30Obilo je rodila njih dežela žab, mrgolelo jih je po kraljevih sobanah. 31Rekel je, in prišle so pasje muhe, komarji na vso njih pokrajino. 32Dal jim je za dež točo, ogenj plamteč spustil na njih kraj, 33in pobil je njih trte in smokve in polomil drevje njih pokrajine. 34Rekel je, in prišle so kobilice in hrošči, in to brez števila, 35in so požrli vso travo v njih deželi in požrli njih poljski sad. 36Slednjič je udaril vse prvorojeno v njih deželi, prvino vse njih moči. 37Tedaj jih je izpeljal s srebrom in zlatom, in ni ga bilo, ki bi bil pešal med njih rodovi. 38Veselili so se Egipčani, ko so šli ti, ker strah pred njimi jih je bil obšel. 39Razgrnil je oblak, da jih zaslanja, in ogenj, da razsvetljuje noč. 40Prosili so, in poslal jim je prepelic in s kruhom nebeškim jih je sitil. 41Odprl je skalo, in pritekle so vode, tekle so po pušči kakor reka. 42Ker se je spominjal besede svetosti svoje in Abrahama, hlapca svojega. 43Zato je izpeljal ljustvo svoje z veseljem, s petjem izvoljence svoje, 44in dal jim je dežele poganov in pridelke ljudstev v last, 45da se naj držé postav njegovih in hranijo zakone njegove. Aleluja!