1 Samuel 9

9. Poglavje

1Torej tam je bil mož iz Benjamina, katerega ime je bilo Kiš, a sin Abiéla, sinú Cerórja, sinú Behoráta, sinú Afíaha, Benjaminovec,
Benjaminovec: ali, sin moža iz Jemina.
mogočen človek moči.
moči: ali, imetja.
2Imel je sina, čigar ime je bilo Savel, izbranega in čednega mladeniča in med Izraelovimi otroci ni bilo čednejše osebe, kakor on. Od njegovih ramen in navzgor je bil višji kakor katerikoli izmed ljudstva.

3 Oslice Savlovega očeta Kiša so se izgubile. Kiš je rekel svojemu sinu Savlu: „Vzemi torej s seboj enega izmed služabnikov in vstani, pojdi iskat oslice.“ 4Prečkal je goro Efrájim in šel skozi deželo Šalíša, toda nista jih našla. Potem sta šla skozi deželo Šaalím in tam jih ni bilo. Šel je skozi deželo Benjaminovcev, toda nista jih našla. 5In ko sta prišla do dežele Cuf,
[Cuf: to je, Satovje.]
je Savel rekel svojemu služabniku, ki je bil z njim: „Pridi in se vrniva, da ne bi moj oče prenehal skrbeti za oslice in bi mislil na naju.“
6Rekel mu je: „Glej torej, v tem mestu je Božji mož in ta je častitljiv mož. Vse, kar reče, se zagotovo zgodi. Pojdiva sedaj tja, morda nama on lahko pokaže pot, po kateri naj greva.“ 7Potem je Savel rekel svojemu služabniku: „Toda glej, če greva, kaj bova prinesla možu? Kajti kruh v
v…: hebr. je šel ven iz najinih posod.
najinih posodah je pošel in ni darila, da bi ga prinesla Božjemu možu. Kaj imava?“
imava: hebr. je z nama.
8Služabnik je ponovno odgovoril Savlu in rekel: „Glej, tukaj
tukaj…: hebr. v moji roki se je našla četrtinka.
pri roki imam četrtinko šekla srebra. To bom dal Božjemu možu, da nama pove najino pot.“
9(Poprej je v Izraelu mož, ko je šel, da poizveduje od Boga, govoril tako: „Pridite in pojdimo k vidcu,“ kajti kdor je sedaj imenovan prerok, je bil poprej imenovan videc.) 10Potem je Savel rekel svojemu služabniku: „Dobro
Dobro…: hebr. Tvoja beseda je dobra.
rečeno. Pridi, pojdiva.“ Tako sta šla v mesto, kjer je bil Božji mož.

11 In ko sta šla gor, po hribu
po hribu…: hebr. na vzpetino mesta.
do mesta, sta našla mladenke, ki so prihajale ven, da zajamejo vodo in rekla sta jim: „Je tukaj videc?“
12Odgovorile so jima in rekle: „Je, glejta, pred vama je. Sedaj pohitita, kajti danes je prišel v mesto, kajti danes je klavna daritev
klavno daritev: ali, praznik.
ljudstva na visokem kraju.
13Takoj ko prideta v mesto, ga bosta nemudoma našla, preden gre gor na visok kraj, da jé, kajti ljudstvo ne bo jedlo, dokler on ne pride, ker on blagoslovi klavno daritev in potem tisti, ki so povabljeni, jedo. Sedaj torej pojdita gor, kajti približno ta
ta…: hebr. danes.
čas ga bosta našla.“
14Šla sta gor v mesto in ko sta prišla v mesto, glej, je Samuel prihajal ven proti njima, da bi šel gor na visok kraj.

15 l Torej Gospod je Samuelu
Samuelu…: hebr. razodel Samuelovemu ušesu.
na uho povedal, dan preden je Savel prišel, rekoč:
16„Jutri okrog tega časa ti bom poslal moža iz Benjaminove dežele in ti ga boš mazilil, da bo poveljnik nad mojim ljudstvom Izraelom, da bo lahko rešil moje ljudstvo iz roke Filistejcev, kajti jaz sem pogledal na svoje ljudstvo, ker je njihov krik prišel k meni.“ 17Ko je Samuel zagledal Savla, mu je Gospod rekel: „Glej, mož, o katerem sem ti govoril! Ta isti bo
bo…: hebr. se bo zadrževal v mojem ljudstvu.
kraljeval nad mojim ljudstvom.“

18 Potem se je Savel približal k Samuelu v velikih vratih in rekel: „Povej mi, prosim te, kje je vidčeva hiša.“ 19Samuel je odgovoril Savlu in rekel: „Jaz sem videc. Pojdi gor pred menoj na visok kraj, kajti danes boš jedel z menoj, jutri pa te bom pustil oditi in povedal ti bom vse, kar je v tvojem srcu. 20Glede tvojih oslic, ki so bile izgubljene pred
pred…: hebr. danes, tri dni nazaj.
tremi dnevi, ne naravnaj svojih misli nanje, kajti najdene so. Na kom je vse hrepenenje Izraela? Ali ni na tebi in na hiši tvojega očeta?“
21Savel je odgovoril in rekel: „Ali nisem Benjaminovec, od najmanjšega izmed Izraelovih rodov? In moja družina najmanjša izmed vseh družin Benjaminovega rodu? Zakaj mi potem tako
tako…: hebr. govoriš glede na to besedo.
govoriš?“
22Samuel je vzel Savla in njegovega služabnika ter ju privedel v dvorano in ju primoral sesti na najvodilnejšem mestu med tistimi, ki so bili povabljeni, katerih je bilo približno trideset oseb. 23Samuel je rekel kuharju: „Prinesi delež, ki sem ti ga dal, od katerega sem ti rekel: ‚Postavi to poleg sebe.‘“ 24Kuhar je vzel pleče in tisto, kar je bilo na njem in to postavil pred Savla. Samuel je rekel: „Glej to, kar je preostalo!
preostalo: ali, prihranjeno.
Postavi to predse in jej, kajti za ta čas je bilo prihranjeno zate, odkar sem rekel: ‚Povabil sem ljudstvo.‘“ Tako je Savel tisti dan jedel s Samuelom.

25 Ko sta prišla dol iz visokega kraja v mesto, se je Samuel s Savlom posvetoval na vrhu hiše. 26Zgodaj so vstali in pripetilo se je ob svitanju dneva, da je Samuel poklical Savla na vrhu hiše, rekoč: „Vstani, da te lahko odpošljem.“ Savel je vstal in odšla sta ven, oba izmed njiju, on in Samuel. 27In ko sta se spuščala dol, do konca mesta, je Samuel rekel Savlu: „Zapovej služabniku, da gre naprej pred nama (in ta je šel naprej), toda ti malce
malce: hebr. danes.
postoj, da ti lahko pokažem besedo od Boga.“
Copyright information for SloKJV