2 Samuel 1
1. Poglavje
1Pripetilo se je torej, po Savlovi smrti, ▼▼[Okoli leta 1056 pred Kristusom.]
ko se je David vrnil iz pokola b Amalečanov in je David dva dni prebival v Ciklágu 2in tretji dan se je zgodilo celo, da je, glej, mož prišel iz tabora od Savla s svojimi pretrganimi oblačili in zemlja je bila na njegovi glavi. In bilo je tako, ko je prišel k Davidu, da je padel k tlom in se globoko priklonil. 3David mu je rekel: „Od kod prihajaš?“ Rekel mu je: „Pobegnil sem iz tabora Izraelcev.“ 4David mu je rekel: „Kako je šla ▼▼šla: hebr. bila.
zadeva? Prosim te, povej mi.“ Odgovoril je: „Da je ljudstvo pobegnilo iz bitke in tudi številni izmed ljudstva so padli in so mrtvi in tudi Savel in njegov sin Jonatan sta mrtva.“ 5David je rekel mladeniču, ki mu je povedal: „Kako veš, da sta Savel in njegov sin Jonatan mrtva?“ 6Mladenič, ki mu je povedal, je rekel: „Kakor sem se naključno znašel na gori Gilbói, glej, Savel se je naslanjal na svojo sulico in glej, bojni vozovi in konjeniki so tesno sledili za njim.“ 7Ko je pogledal za seboj, me je videl in me poklical k sebi. Odgovoril sem: „Tukaj ▼▼Tukaj…: hebr. Glej me.
sem.“ 8Rekel mi je: „Kdo si?“ Odgovoril sem mu: „Amálečan sem.“ 9Ponovno mi je rekel: „Stoj, prosim te, nad menoj in me ubij, kajti tesnoba ▼▼tesnoba…: ali, moj verižni plašč (ali, moj izvezen plašč) me ovira, da je moje, itd.
je prišla nadme, ker je moje življenje še celo v meni.“ 10Tako sem stopil k njemu in ga usmrtil, ker sem bil prepričan, da potem, ko je padel, ne bi mogel živeti in vzel sem krono, ki je bila na njegovi glavi ter zapestnico, ki je bila na njegovem laktu ter ju prinesel sèm k mojemu gospodu. 11 Potem je David prijel svoja oblačila in jih raztrgal f in prav tako vsi možje, ki so bili z njim 12in žalovali so, jokali in se do večera postili za Savlom in za njegovim sinom Jonatanom in za Gospodovim ljudstvom in za Izraelovo hišo, ker so padli pod mečem. 13 David je rekel mladeniču, ki mu je povedal: „Odkod si?“ Odgovoril je: „Jaz sem sin tujca, Amálečana.“ 14David mu je rekel: „Kako g se nisi bal iztegniti svoje roke, da uničiš Gospodovega maziljenca?“ 15David je poklical enega izmed mladeničev ter rekel: „Približaj se in padi nanj.“ In ta ga je udaril, da je umrl. 16David mu je rekel: „Tvoja kri bodi na tvoji glavi, kajti tvoja usta so pričala zoper tebe, rekoč: ‚Umoril sem Gospodovega maziljenca.‘“ 17 David je s tem žalovanjem žaloval nad Savlom in nad njegovim sinom Jonatanom. 18(Prav tako je zaukazal, naj Judove otroke učijo uporabo loka. Glej, to je napisano v h Jasherjevi ▼▼Jasherjevi…: ali, knjigi pravičnega.
knjigi.) 19„Izraelova lepota je umorjena na tvojih visokih krajih kako so padli mogočni! 20 j Ne povejte tega v Gatu, ne razglašajte tega na Aškelónskih ulicah, da se ne bi filistejske hčere veselile, da ne bi hčere neobrezancev slavile. 21Ve gore Gilbóe, naj tam ne bo nobene rose niti naj tam ne bo dežja nad vami niti daritvenih polj, kajti ščit mogočnega je podlo odvržen, Savlov ščit, kakor če ne bi bil maziljen z oljem. 22Od krvi pobitih, od maščobe mogočnih se Jonatanov lok ni obrnil nazaj in Savlov meč se ni vrnil prazen. 23Savel in Jonatan sta bila očarljiva in prijetna ▼▼prijetna: ali, prijazna.
v svojih življenjih in v svoji smrti nista bila ločena. Hitrejša sta bila kakor orli, močnejša sta bila kakor levi. 24Ve hčere izraelske, jokajte nad Savlom, ki vas je oblekel v škrlat, z drugimi nasladami, ki je na vaše obleke nadel ornamente iz zlata. 25Kako so mogočni padli v sredi bitke! Oh, Jonatan, umorjen si bil na svojih visokih krajih. 26Žalosten sem zaradi tebe, moj brat Jonatan. Zelo prijeten si mi bil. Tvoja ljubezen do mene je bila čudovita, presegajoč ljubezen žensk. 27Kako so mogočni padli in so uničena bojna orožja.“
Copyright information for
SloKJV