Gen 45 | SloKJV | STEP | Potem se Jožef ni mogel več zadržati pred vsemi tistimi, ki so stali z njim in zaklical je: „Naredite, da vsakdo gre izpred mene.“ Noben človek ni stal z njim, medtem ko se je Jožef dal spoznati svojim bratom.

Genesis 45

45. Poglavje

1 Potem se Jožef ni mogel več zadržati pred vsemi tistimi, ki so stali z njim in zaklical je: „Naredite, da vsakdo gre izpred mene.“ Noben človek ni stal z njim, medtem ko se je Jožef dal spoznati svojim bratom. 2 Zajokal ^{▼▼Zajokal…: hebr. Izdal je svoj glas v jokanju.} je na glas in Egipčani in faraonova hiša so slišali. 3 Jožef je svojim bratom rekel: „Jaz ^b sem Jožef. Ali moj oče še živi?“ Njegovi bratje pa mu niso mogli odgovoriti, kajti ob njegovi prisotnosti so bili zbegani. ^{▼▼zbegani: ali, prestrašeni.} 4 Jožef je svojim bratom rekel: „Približajte se mi, prosim vas.“ Prišli so bliže. Rekel je: „Jaz sem vaš brat Jožef, katerega ste prodali v Egipt. 5 Zdaj torej ne bodite užaloščeni, niti jezni ^{▼▼jezni…: hebr. naj ne bo jeze v vaših očeh.} nase, da ste me prodali sèm, kajti ^e Bog me je poslal pred vami, da ohrani življenje. 6 Kajti ti dve leti ^{▼▼[Leta 1706 pred Kristusom.]} je bila lakota v deželi in še pet let je, v katerih ne bo niti setve niti žetve. 7 Bog pa me je poslal pred vami, da vam na zemlji ohrani ^{▼▼ohrani…: hebr. pusti za vas ostanek.} potomstvo in da reši vaša življenja z veliko osvoboditvijo. 8 Tako sedaj niste bili vi, ki ste me poslali sèm, temveč Bog. Naredil me je očeta faraonu in gospodarja vsej njegovi hiši in vladarja po vsej egiptovski deželi. 9 Pohitite in pojdite gor po mojega očeta in mu recite: ‚Tako govori tvoj sin Jožef: ‚Bog me je naredil gospodarja vsega Egipta, pridi dol k meni, ne mudi se 10 in prebival boš v gošenski deželi in boš blizu mene, ti in tvoji otroci, tvojih otrok otroci in tvoji tropi, tvoje črede in vse, kar imaš 11 in tam te bom hranil. Kajti še pet let lakote je, da ne bi ti in tvoja družina in vse, kar imaš, prišlo v revščino.‘ 12 Glejte, vaše oči vidijo in oči mojega brata Benjamina, da so to moja usta, ki vam govorijo. 13 Vi pa boste mojemu očetu povedali o vsej moji slavi v Egiptu in o vsem tem, kar ste videli in pohiteli boste in mojega očeta privedli sèm dol.“ 14 Planil je na vrat svojega brata Benjamina ter zajokal in Benjamin je jokal na njegovem vratu. 15 Poleg tega je poljubil vse svoje brate in jokal nad njimi in potem so njegovi bratje govorili z njim.

16 § Njegova slava je bila slišana v faraonovi hiši, rekoč: „Prišli so Jožefovi bratje.“ In to je dobro ^{▼▼dobro…: hebr. bilo dobro v faraonovih očeh.} ugajalo faraonu in njegovim služabnikom. 17 Faraon je rekel Jožefu: „Reci svojim bratom: ‚To storite. Natovorite svoje živali in pojdite in pridite v kánaansko deželo. 18 Vzemite svojega očeta in svoje družine in pridite k meni in jaz vam bom dal dobrega iz egiptovske dežele, vi pa boste jedli tolščo dežele. 19 Sedaj ste zapovedani, storite tole. Vzemite si vozov iz egiptovske dežele za svoje malčke in za svoje žene in pripeljite svojega očeta in pridite. 20 Ne ^{▼▼Ne…: hebr. Naj vaše oko ne prizanaša vašim stvarem, itd.} ozirajte se na vaše stvari, kajti dobrine vse egiptovske dežele so vaše.‘“ 21 Izraelovi otroci so tako storili in Jožef jim je dal vozove, glede na faraonovo ^{▼▼faraonovo…: hebr. faraonova usta.} zapoved in dal jim je popotnico za pot. 22 Vsem izmed njih je dal, vsakemu moškemu oblačilo, [da si ga] zamenja. Toda Benjaminu je dal tristo koščkov srebra in pet oblačil, [da si jih] zamenja. 23 Svojemu očetu je poslal na ta način: deset natovorjenih ^{▼▼natovorjenih: hebr. nesočih.} oslov z dobrimi stvarmi iz Egipta in deset oslic, natovorjenih z žitom, kruhom in hrano za svojega očeta po poti. 24 Tako je svoje brate poslal proč in so odrinili in rekel jim je: „Glejte, da se po poti ne prepirate.“

25 Dvignili so se iz Egipta in prišli v kánaansko deželo k svojemu očetu Jakobu 26 in mu povedali, rekoč: „Jožef je še živ in je guverner nad vso egiptovsko deželo.“ Jakobovo ^{▼▼Jakobovo: hebr. Njegovo.} srce pa je slabelo, kajti ni jim verjel. 27 Povedali so mu vse Jožefove besede, ki jim jih je rekel in ko je videl vozove, ki jih je poslal Jožef, da ga odpeljejo, je oživel duh njihovega očeta Jakoba. 28 Izrael je rekel: „To je dovolj, moj sin Jožef je še živ, šel bom in ga pogledal, preden umrem.“