Hebrews 9

9. Poglavje

1Torej prva zaveza je resnično imela tudi odredbe
odredbe: ali, obrede.
o bogoslužju in posvetnem svetišču.
2Kajti postavljeno je bilo šotorsko svetišče; prvo, v katerem je bil svečnik in miza ter hlebi navzočnosti; kar je imenovano Svetišče.
Svetišče: ali, Sveto.
3Za drugim zagrinjalom pa šotorsko svetišče, ki se imenuje Najsvetejše; 4ki je imelo zlato kadilnico in skrinjo zaveze v celoti prevlečeno z zlatom, v kateri je bila zlata posoda, ki je imela mano in Aronova palica, ki je vzbrstela ter plošči zaveze; 5in nad njo keruba slave, ki zasenčujeta spravni pokrov [skrinje zaveze]; o katerem sedaj ne moremo podrobno govoriti. 6Torej ko so bile te stvari tako odrejene, so duhovniki, opravljajoč bogoslužje, vedno šli v prvo šotorsko svetišče. 7Toda v drugi je véliki duhovnik odšel sam, enkrat vsako leto, ne brez krvi, katero je daroval zase in za grehe ljudi; 8Sveti Duh tako naznanja, da pot v najsvetejše še ni bila razodeta, dokler je še stalo prvo šotorsko svetišče; 9ki je bil podoba za tedaj pripravljen čas, v katerem so bili darovani tako darovi kakor žrtve, ki niso mogli storiti popolnega, kar se tiče vesti, tistega, ki je službo opravljal; 10kar je veljalo samo za jedi in pijače in številna umivanja ter mesene odredbe,
odredbe: ali, obrede, ali, ceremonije.
naložene nanje do časa preureditve.
11Toda Kristus, ki je prišel [kot] véliki duhovnik prihodnjih dobrih stvari, z večjim in popolnejšim šotorskim svetiščem, ne narejenim z rokami, to se pravi, ne od te zgradbe; 12niti ne s krvjo koz in telet, temveč je s svojo lastno krvjo enkrat vstopil v sveti prostor in za nas dosegel večno odkupitev. 13Kajti če kri bikov in kozlov ter pepel telice, škropeč nečiste, posvečuje do očiščenja mesa; 14koliko bolj bo Kristusova kri, ki je po večnem Duhu samega sebe brez madeža
madeža: ali, krivde.
daroval Bogu, očistila vašo vest pred mrtvimi deli, da služite živemu Bogu?
15In zaradi tega razloga je on posrednik nove zaveze, da bi s pomočjo smrti, za odkupitev od prestopkov, ki so bili pod prvo zavezo, tisti, ki so poklicani, lahko prejeli obljubo večne dediščine. 16Kajti kjer je oporoka, mora biti tudi
tudi…: ali, privedena v potrebo tudi smrt.
potreba po smrti oporočnika.
17Kajti oporoka je veljavna potem, ko so ljudje mrtvi; sicer nima nobene moči vse dokler oporočnik živi. 18Nakar niti prva zaveza ni bila posvečena
posvečena: ali, očiščena.
brez krvi.
19Kajti ko je Mojzes vsem ljudem govoril vsak predpis, glede na postavo, je vzel kri telet in kozlov, z vodo in škrlatno
[škrlatna: rdeča barva z vijoličastim ali oranžnim odtenkom.]
volno ter izop in poškropil tako knjigo kakor vse ljudi,
20rekoč: „To je kri zaveze, ki vam jo je Bog ukazal.“ 21Poleg tega je s krvjo poškropil tako šotorsko svetišče kakor vse posode za služenje. 22In skoraj vse stvari se po postavi očiščuje s krvjo; in brez prelivanja krvi ni odpuščanja. 23Bilo je torej potrebno, da naj bi bili vzori stvari v nebesih očiščeni s temi; toda same nebeške stvari [pa] z boljšimi žrtvami kakor te. 24Kajti Kristus ni vstopil v svete prostore, narejene z rokami, ki so slike resničnih; temveč v sama nebesa, da se sedaj za nas pokaže v Božji prisotnosti; 25niti ne, da bi samega sebe pogosto daroval, kakor véliki duhovnik vsako leto s krvjo drugih vstopa v sveti prostor; 26kajti potem bi moral od ustanovitve sveta pogosto trpeti; toda sedaj se je prikazal enkrat ob koncu sveta, da z žrtvovanjem samega sebe odstrani greh. 27In kakor je določeno ljudem enkrat umreti, toda po tem sodba; 28tako je bil Kristus enkrat darovan, da nosi grehe mnogih; in tem, ki ga pričakujejo, se bo drugič prikazal brez greha v rešitev duš.
Copyright information for SloKJV