Numbers 20

20. Poglavje

1Potem
[Leta 1453 pred Kristusom.]
so prišli Izraelovi otroci, celó celotna skupnost, v puščavo Cin, v prvem mesecu, in ljudstvo je ostalo v Kadešu in Mirjam je tam umrla in bila tam pokopana.
2Tam pa ni bilo nobene vode za skupnost in skupaj so se zbrali zoper Mojzesa in zoper Arona. 3Ljudje so se pričkali z Mojzesom in govorili, rekoč: „Da bi Bog dal, da bi umrli, ko b so naši bratje umrli pred Gospodom! 4In zakaj c sta Gospodovo skupnost privedla gor v to divjino, da bi mi in naša živina tam umrli? 5In zakaj sta nas pripravila, da pridemo gor iz Egipta, da nas privedeta na ta zloben kraj? To ni kraj semen ali fig ali vinskih trt ali granatnih jabolk, niti ni tukaj nobene vode za pitje.“ 6Mojzes in Aron sta od prisotnosti zbora odšla k vratom šotorskega svetišča skupnosti ter padla na svoja obraza in prikazala se jima je Gospodova slava.

7 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 8„Vzemi palico in ti in tvoj brat Aron zberita skupaj skupnost in pred njihovimi očmi spregovorita skali in ta bo dala svojo vodo in ti jim boš prinesel vodo iz skale. Tako boš dal piti zboru in njihovim živalim.“ 9Mojzes je vzel palico izpred Gospoda, kakor mu je zapovedal. 10Mojzes in Aron sta pred skalo zbrala skupnost in jim rekla: „Poslušajte sedaj, vi uporniki, ali vam moreva iz te skale izpeljati vodo?“ 11Mojzes je dvignil svojo roko in s svojo palico dvakrat udaril skalo
[Naročeno mu je bilo, da spregovori skali in ne, da jo udari. In celo dvakrat jo je udaril. Prvič mu je v 1 Mz 17:6 naročil, da udari skalo, sedaj, drugič, pa da ji spregovori. (Simbolika: Jezus - tista skala, ki je dala vodo - Jezus je za nas postal izvir živih vodá - je bil samo enkrat udarjen za naše grehe in ne dvakrat ali trikrat.) Zato mu je tokrat naročil, da skali spregovori. Simbolično gledano je tako Mojzes Jezusa drugič križal.]
,
e in voda se je obilno prikazala in skupnost je pila in tudi njihove živali.

12 Gospod pa je spregovoril Mojzesu in Aronu: „Ker mi nista verovala, da bi me izkazala svetega v očeh Izraelovih otrok, zato te skupnosti ne bosta privedla v deželo, ki sem jim jo dal.“ 13To je voda iz Meríbe;
Meríbe: to je, Prepir.
ker so se Izraelovi otroci prepirali z Gospodom in je bil on posvečen v njih. g

14 Mojzes je k edómskemu kralju poslal poslance iz Kadeša: „Tako govori tvoj brat Izrael: ‚Ti poznaš vse muke, ki so nas doletele.
doletele: hebr. našle.
15Kako so naši očetje odšli dol v Egipt in smo dolgo časa prebivali v Egiptu; Egipčani pa so dražili nas in naše očete 16in ko smo klicali h Gospodu, je slišal naš glas in poslal angela in nas privedel iz egiptovske dežele. In glej, mi smo v Kadešu, v mestu na tvoji najbolj oddaljeni meji. 17Naj prečkamo, prosim te, skozi tvojo deželo. Ne bomo šli skozi polja ali skozi vinograde, niti ne bomo pili vode iz vodnjakov. Šli bomo po kraljevi visoki poti, ne bomo se obrnili k desni roki, niti ne k levi, dokler ne prečkamo tvojih meja.‘“ 18Edóm pa jim je rekel: „Ne boš prečkal poleg mene, da ne bi jaz z mečem prišel zoper tebe.“ 19Izraelovi otroci so mu rekli: „Šli bomo po visoki poti. In če jaz in moja živina pije od tvoje vode, potem bom plačal zanjo. Samo šel bom, brez da bi počel karkoli drugega bom šel skozi po svojih stopalih.“ 20Rekel je: „Ne boš šel skozi.“ In Edóm je prišel ven zoper njega, z mnogo ljudstva in z močno roko. 21Tako je Edóm odklonil dati Izraelu prehod skozi njegove meje, zato se je Izrael obrnil proč od njega.

22 Izraelovi otroci, celó celotna skupnost, so potovali od Kadeša i in prišli na goro Hor. 23Gospod je govoril Mojzesu in Aronu na gori Hor, ob meji dežele Edóm, rekoč: 24„Aron bo zbran k svojemu ljudstvu, kajti ne bo vstopil v deželo, ki sem jo dal Izraelovim otrokom, ker sta se uprla zoper mojo
mojo…: Heb. moja usta.
besedo pri vodi Meríbe.
25Vzemi Arona in njegovega sina Eleazarja ter ju privedi na goro Hor k 26in sleci Arona iz njegovih oblačil in jih nadeni na njegovega sina Eleazarja. Aron pa bo zbran k svojim ljudem in bo tam umrl.“ 27Mojzes je storil kakor je Gospod zapovedal in odšli so na goro Hor pred očmi vse skupnosti. 28Mojzes je slekel Arona iz njegovih oblačil in jih nadel na njegovega sina Eleazarja in Aron l je tam umrl, na vrhu gore, in Mojzes in Eleazar sta prišla dol iz gore. 29Ko je vsa skupnost videla, da je bil Aron mrtev, so trideset dni žalovali za Aronom, celó vsa Izraelova hiša.
Copyright information for SloKJV