Psalms 104

Psalm 104

1BLAGOSLAVLJAJ, (OBOŽUJOČE, hvaležno hvali) Gospoda, o moja duša! O Gospod, moj Bog, Ti si zelo velik! Ti si ogrnjen s častjo in veličastvom – 2[Ti si Ta], ki Sebe pokriva z lučjo kakor z oblačilom, ki podaljšek nebes razteza kakor zaveso ali šotor, 3ki polaga stropnike gornje sobe Svojega prebivališča v vodah [nad nebesnim svodom], ki dela oblake za Svoj bojni voz, ki hodi na perutih vetra, 4ki dela vetrove za Svoje poslance, ognjene plamene za Svoje služabnike. ^a 5Ti si položil temelje zemlje, da ne bi bila za vedno omajana. ^b 6Ti si jo pokril z globino kakor z oblačilom; vode so stale nad gorami. ^c 7Ob Tvojem grajanju so zbežali, ob glasu Tvojega grmenja so se podvizali stran. 8Gore so se dvignile, doline so se pogreznile na kraj, ki si ga Ti določil zanje. 9Ti si postavil mejo [za vode], katero ne morejo prestopiti, da se ponovno ne obrnejo in ne poplavijo zemlje. 10On pošilja izvire v doline; njihove vode tečejo med gorami. 11Dajejo piti vsaki [divji] živali polja; divji osli tam gasijo svojo žejo. 12Poleg njih imajo svoja gnezda ptice podaljška nebes; pojejo med vejami. ^d 13On zaliva gore iz Svojih zgornjih sob; zemlja je potešena in je bogata s sadom Njegovih del. 14On povzroča rast vegetacije za govedo in vse kar zemlja proizvaja za človeka, da to obdeluje, da lahko rodi hrano iz zemlje – 15in vino, ki razveseljuje človekovo srce, da naredi njegov obraz bolj sijoč kakor olje in kruh, da podpira, osvežuje in okrepi človekovo srce. 16Gospodova drevesa so obilno zalivana in napolnjena s sokom, libanonske cedre, ki jih je On vsadil, 17kjer ptice delajo svoja gnezda; glede štorklje, jelke so njena hiša. 18Visoke gore so za divje koze; skale so zatočišče za zajce in jazbece. 19[Gospod] je določil luno za letne čase; sonce pozna [natančen čas] svojega zahoda. 20Ti, [O Gospod], narediš temo in nastane noč, v kateri se plazijo vsakršne divje gozdne živali. 21Mladi levi rjovijo po svojem plenu in iščejo svojo hrano od Boga. 22Ko vzide sonce, se umaknejo in ležejo v svoje brloge. 23Človek gre na svoje delo in ostane pri svoji nalogi do večera. 24O Gospod, kako mnoga in raznolika so Tvoja dela! V modrosti si jih Ti vsa naredil; zemlja je polna Tvojih bogastev in Tvojih ustvarjenih bitij. 25Tamkaj je morje, veliko in široko, v katerem mrgoli brez števila plazečih se stvari, majhnih in velikih ustvarjenih bitij. 26Tam gredo morske ladje in Leviatán (morska pošast), ki si jo Ti oblikoval, da se zabava v njem. 27Te vse čakajo in so odvisne od Tebe, da jim Ti lahko daš njihovo hrano ob primernem času. 28Ko jim jo Ti daš, jo zbirajo; Ti odpiraš Svojo roko in so napolnjene z dobrimi stvarmi. 29Ko Ti skriješ Svoj obraz, so zbegane in obupane; ko jim Ti odvzameš njihov dih, poginejo in se vrnejo v svoj prah. 30Ko Ti pošlješ Svojega Duha in jim daš dih, so ustvarjene in Ti zopet napolniš obličje tal. 31Naj Gospodova slava vztraja za vedno; naj se Gospod radosti v Svojih delih – 32ki gleda na zemljo in ta se trese in trepeta, ki se dotakne gora in te se kadijo! 33Pel bom Gospodu dokler živim; svojemu Bogu bom pel hvalo, medtem ko imam kakršenkoli obstoj. 34Naj Mu bo moje premišljevanje prijetno; kar se mene tiče, jaz se bom radostil v Gospodu. 35Naj bodo grešniki použiti z zemlje in naj ne bo več zlobnih. Blagoslavljaj, (obožujoče, hvaležno hvali) Gospoda, o moja duša! Hvali Gospoda! (Aleluja!)