‏ Luke 24

Grob je prazen: Jezus živi

(Matej 28,1-8; Marko 16,1-8; Janez 20,1-13)

1Zelo zgodaj zjutraj v nedeljo so šle žene z mazili, ki so jih pripravile, h grobu. 2Kamen, ki je zapiral odprtino groba, je bil odvaljen. 3Obotavljaje se so vstopile v grobno votlino, vendar tu niso našle Jezusovega telesa. 4Bile so zbegane in so razmišljale, kaj se je moglo zgoditi. Takrat sta pristopila dva moža v svetlih oblačilih. 5Žene so se prestrašile in si ju niso upale sploh pogledati. “Zakaj iščete živega v grobu?” sta jih vprašala moža. 6“Ni ga tu: vstal je od mrtvih! Ali ste pozabile, kaj vam je rekel v Galileji: 7‘Sina človekovega morajo izročiti v roke brezbožnikom. Križali ga bodo, tretji dan pa bo vstal od mrtvih.’ ” 8Tedaj so se žene spomnile teh Jezusovih besed. 9Tako hitro kot so le mogle, so tekle v mesto, da bi povedale učencem – in tudi vsem drugim – kaj se je zgodilo. 10Med temi ženami so bile Marija iz Magdale, Ivana in Marija, Jakobova mati in nekatere druge. 11Učencem pa se je vse to zdelo tako neverjetno, da niso verjeli ženam. 12Samo Peter je vstal in tekel h grobu. Ko je pogledal v grob, ni našel ničesar razen platnenih prtov, zato se je vrnil v mesto in se čudil temu, kar je videl.

Jezus sreča svoje učence

(Marko 16,12-13)

13Istega dne sta šla dva učenca v Emavs. To je vas, ki je oddaljena kakih deset kilometrov od Jeruzalema. 14Spotoma sta se pogovarjala o vsem, kar se je zgodilo. 15Nenadoma je prišel Jezus sam, pridružil se jima je in nadaljeval z njima pot. 16Toda nekaj ju je oviralo, da bi ga prepoznala. 17“O čem se pogovarjata?” ju je vprašal Jezus. Učenca sta žalostna obstala 18in Kleopa je začuden dejal: “Mislim, da si edini človek v Jeruzalemu, ki ni slišal ničesar o dogodkih zadnjih dni.” 19“Kaj pa se je zgodilo?” je hotel vedeti Jezus. “Ali nisi nič slišal o Jezusu iz Nazareta?” sta odgovorila učenca. “On je bil prerok, ki ga je poslal Bog. Bil je tudi velik učitelj tako v Božjih očeh kot tudi v očeh ljudi. 20Toda naši veliki duhovniki in verski voditelji so ga izročili Rimljanom. Obsodili so ga na smrt in ga pribili na križ. 21Mislili smo, da je on obljubljeni Rešitelj, ki naj bi ga poslal Bog, da osvobodi izraelsko ljudstvo. Vse to se je zgodilo pred tremi dnevi. 22Danes zjutraj pa so nas zelo vznemirile neke žene, ki so tudi z nami. Še preden je vzšlo sonce, so odšle h grobu: 23njegovega mrtvega telesa pa ni bilo tam. Prikazali so se jim angeli, ki so jim dejali: ‘Jezus živi!’ 24Nekateri izmed nas so takoj tekli h grobu, ki je bil dejansko prazen, prav kakor so povedale žene. Jezusa pa niso videli.” 25Nato jim je Jezus dejal: “Kako nerazumni ste! Zakaj ne razumete in ne verujete tega, kar so preroki napovedali? 26Ali ni bilo potrebno, da je Kristus vse to pretrpel, preden ga je Bog mogel postaviti kot Gospoda nad vsem?” ▼

▼V izvirniku: in tako šel v svojo slavo.

27Potem jima je Jezus razlagal, kaj Sveto pismo govori o njem – od Mojzesovih knjig do prerokov. 28Tako so dospeli v bližino Emavsa. Izgledalo je, kakor da Jezus hoče iti dalje. 29Zato sta ga učenca nadlegovala: “Ostani pri nas čez noč! Zmračilo se je že.” Vstopil je z njima v hišo. 30Ko so sedli za mizo, je Jezus vzel kruh, se zahvalil, ga razlomil v kose in jima dal. 31Takrat sta ga naenkrat prepoznala. On pa je izginil pred njunimi očmi. 32Bilo je, kot da so jima luskine padle z oči. “Ali nisva čutila, kot bi nama gorel ogenj v prsih, ko se je spotoma pogovarjal z nama in nama razlagal obljube Svetega pisma?” 33Nista hotela izgubljati časa, temveč sta takoj krenila nazaj v Jeruzalem. Tam je bilo enajst učencev skupaj z drugimi Jezusovimi prijatelji, 34ki so ju pozdravili z besedami: “Gospod je vstal od mrtvih! Dejansko je vstal! Peter ga je videl!” 35Tedaj sta povedala ta dva moža, kaj sta doživela na poti v Emavs in kako sta prepoznala Gospoda po tem, kako je razlomil kruh.

Jezus razlaga svoje vstajenje

(Marko 16,14-18; Janez 20,19-23; Apostolska dela 1,4-8)

36Dokler sta še pripovedovala o tem, je Jezus naenkrat stopil v sredo med učence. “Mir z vami!” jih je pozdravil. 37Učenci so se močno prestrašili. Mislili so, da stoji pred njimi duh. 38“Zakaj se bojite?” je vprašal Jezus. “Zakaj dvomite, da bi to mogel biti jaz? 39Poglejte rane na mojih rokah in nogah! Zares sem jaz! Dotaknite se me in prepričajte se, da nisem duh. Duhovi vendar nimajo mesa in kosti!” 40Pokazal jim je roke in noge. 41Od samega veselja še vedno niso mogli razumeti, da stoji Jezus pred njimi. Končno jih je vprašal: “Ali imate kaj, kar bi mogel pojesti?” 42Prinesli so mu kos pečene ribe, 43ki jo je pojedel pred njihovimi očmi.

44“Zapomnite si,” je rekel svojim učencem, “da sem vam večkrat rekel: Vse, kar pišejo o meni Mojzes, preroki in psalmi, se mora izpolniti.” 45Potem jim je razložil, kako naj razumejo besede prerokov. 46“Tam vendar piše: Mesija mora trpeti in umreti, tretji dan pa bo vstal od mrtvih. ▼

▼Ozej 6,2.

47Vsi narodi morajo slišati, da vsakemu, ki pride k Bogu, morejo biti odpuščeni grehi. Najprej je to treba oznaniti v Jeruzalemu. 48Sami ste doživeli, da so se Božje obljube izpolnile. Vi ste moje priče. 49Poslal vam bom Božjega Svetega Duha.” ▼

▼V izvirniku: obljubo svojega Očeta. 49 Ostanite tu v Jeruzalemu, dokler ne pride Sveti Duh in vas napolni z močjo iz nebes.”

Jezus se vrne k svojemu Očetu

(Marko 16,19; Apostolska dela 1,9-12)

50Jezus je odpeljal svoje učence iz Jeruzalema v Betanijo. Blagoslovil jih je z dvignjenimi rokami in se poslovil od njih. 51Ko se je dvigal z zemlje k Bogu v nebo, so učenci padli pred njim na zemljo in molili. 52Potem so se radostni vrnili v Jeruzalem. 53Vedno znova so odhajali v tempelj ter hvalili in poveličevali Boga.