1 Corinthians 1

1. Poglavje

1Pavel, poklican apostol Jezusa Kristusa po volji Božji, in Sosten, brat, 2cerkvi Božji, ki je v Korintu, posvečenim v Kristusu Jezusu, poklicanim svetim, z vsemi, ki kličejo ime Gospoda našega Jezusa Kristusa na vsakem mestu, svojem in našem: 3Milost vam in mir od Boga Očeta našega in Gospoda Jezusa Kristusa. 4Zahvaljujem Boga svojega vsekdar za vas, za milost Božjo, dano vam v Kristusu Jezusu, 5da ste v vsem obogateli v njem, v vsaki besedi in v vsakem spoznanju, 6kakor se je pričevanje Kristusovo utrdilo med vami, 7tako da ne primanjkuje nobenega daru milosti vam, ki pričakujete razodetja Gospoda našega Jezusa Kristusa; 8ki vas tudi utrdi do konca, da bodete brez graje v dan Gospoda našega Jezusa Kristusa. 9Zvest je Bog, po katerem ste poklicani v deleštvo Sinu njegovega, Jezusa Kristusa, Gospoda našega. 10Prosim vas pa, bratje, v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa, da vsi eno govorite in ne bodi razdorov med vami, temuč bodite popolnoma složni v enem umu in eni misli. 11Povedali so mi namreč za vas, bratje moji, Hlojini domači, da so prepiri med vami. 12Menim pa to, da vsak vas govori: Jaz sem Pavlov, jaz pa Apolov, jaz pa Kefov, a jaz Kristusov. 13Je li Kristus razdeljen? je li bil Pavel na križ razpet za vas, ali ste bili v ime Pavlovo krščeni? 14Hvalim Boga, da nisem nikogar vas krstil razen Krispa in Gaja, 15da kdo ne poreče, da ste bili krščeni v moje ime. 16Krstil sem pa tudi Štefanovo družino; sicer ne vem, če sem še koga krstil. 17Zakaj Kristus me ni poslal krščevat, temuč oznanjevat evangelij, ne v modrosti besede, da se ne uniči moč križa Kristusovega. 18Kajti beseda o križu je tistim, ki gredo v pogubo, neumnost, nam pa, ki se zveličujemo, je moč Božja. 19Kajti pisano je: „Pogubim modrost modrih in razumnost razumnih zavržem“. 20Kje je modrijan? Kje pismouk? Kje preiskovalec tega sveta? Ni li Bog v neumnost preobrnil modrosti tega sveta? 21Ker namreč svet v modrosti Božji ni spoznal Boga po svoji modrosti, je sklenil Bog po neumnosti oznanjevanja zveličati te, kateri verujejo. 22Kajti i Judje zahtevajo znamenj, i Grki iščejo modrosti. 23Mi pa oznanjujemo Kristusa na križ razpetega, Judom resda pohujšanje, poganom pa neumnost, 24ali tistim, ki so poklicani, i Judom i Grkom, Kristusa, Božjo moč in Božjo modrost. 25Ker ‚neumnost‘ Božja je modrejša od ljudi in ‚slabost‘ Božja močnejša od ljudi. 26Kajti glejte poklic svoj, bratje, da ni poklicanih mnogo modrih po mesu, ne mnogo mogočnih, ne mnogo imenitnih; 27marveč kar je neumnega na tem svetu, to si je Bog izbral, da osramoti modre, in kar je slabotnega na tem svetu, to si je Bog izbral, da osramoti, kar je mogočnega; 28in kar je neimenitno na tem svetu in zaničevano, si je izbral Bog in to, česar ni, da uniči to, kar je: 29da se ne hvali nobeno meso pred obličjem Božjim. 30Iz njega pa ste vi v Kristusu Jezusu, ki nam je postal modrost od Boga, pa tudi pravičnost in posvečenje in odrešenje, 31da, kakor je pisano, „kdor se hvali, v Gospodu naj se hvali“.
Copyright information for SloChraska