2 Kings 17

17. Poglavje

1V dvanajstem letu Ahaza, kralja na Judovem, je zakraljeval Hosea, sin Elov, nad Izraelom v Samariji, in vladal je devet let. 2In delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih, pa ne kakor kralji Izraelovi, ki so bili pred njim. 3Zoper njega je prišel Salmaneser, kralj asirski, in Hosea mu je postal podložnik in mu dajal davek. 4Ko pa je asirski kralj izvedel, da je Hosea napravil zaroto, ker je poslal sporočnikov do Soa, egiptovskega kralja, in ni prinašal davka asirskemu kralju kakor navadno leto za letom, ga je ujel in zvezanega poslal v ječo. 5Tedaj je šel asirski kralj gori po vsej deželi in prispel proti Samariji ter jo je oblegal tri leta. 6V devetem letu Hosea je kralj asirski dobil Samarijo in odpeljal Izraela v Asirijo in jih je naselil v Halahi in v Haborju, ob reki Gozanu, in v mestih Medov. 7To pa se je zgodilo, ker so grešili sinovi Izraelovi zoper Gospoda, svojega Boga, ki jih je bil odpeljal iz Egipta, izpod oblasti Faraona, kralja egiptovskega, in ker so se bali drugih bogov 8in živeli po postavah poganov, ki jih je bil Gospod pregnal pred sinovi Izraelovimi, in po postavah kraljev Izraelovih, ki so jih naredili. 9In sinovi Izraelovi so skrivaj počenjali stvari, ki niso bile prave, zoper Gospoda, Boga svojega, in so si zidali višave po vseh mestih svojih, od čuvajevega stolpa do utrjenega mesta. 10In postavljali so stebre s podobami in Ašere na vsakem visokem hribu in pod vsakim zelenim drevesom, 11in tam so žgali kadilo po vseh višavah kakor poganski narodi, ki jih je bil Gospod pregnal izpred njih obličja, in delali so hudobne reči, da bi dražili Gospoda v jezo. 12In služili so malikom, o čemer jim je rekel Gospod: Ne storíte take reči! 13In ko je Gospod pričal proti Izraelu in proti Judi po vseh prorokih in vseh vidcih, govoreč: Obrnite se od hudih poti svojih in izpolnjujte zapovedi in postave moje soglasno z vsem zakonom, ki sem ga zapovedal očetom vašim in ki sem vam ga pošiljal po hlapcih svojih prorokih! 14vendar niso poslušali, ampak zatrdili so svoj zatilnik, da je bil enak zatilniku njih očetov, ki niso verovali v Gospoda, Boga svojega. 15In zaničevali so postave njegove in zavezo njegovo, ki jo je sklenil ž njih očeti, in pričevanja njegova, ki jih je pričal zoper nje, in hodeč za ničemurnostjo, so postali ničemurni in so sledili za pogani, ki so bivali okrog njih, za katere jim je Gospod ukazal, da naj ne delajo njim enako. 16In so zapustili vse zapovedi Gospoda, Boga svojega, in si napravili ulite podobe, zlasti dve teleti, in naredili Ašero in so molili vso vojsko nebeško in služili Baalu. 17In so darovali svoje sinove in svoje hčere, vodeč jih skozi ogenj, in se pečali z vedeževanjem in čaranjem in se prodali, da bi delali, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih, da bi ga dražili v jezo. 18In razjezil se je Gospod silno nad Izraelom in ga je odpravil izpred svojih oči, da ni ostal nihče nego sam rod Judov. 19Pa tudi Juda ni izpolnjeval zapovedi Gospoda, Boga svojega, temuč živel je po postavah Izraelovih, ki so si jih naredili. 20Zato je Gospod zavrgel vse seme Izraelovo, in jih je stiskal in jih dal plenilcem v roke, dokler jih ni pognal izpred obličja svojega. 21Kajti odtrgal je Izraela od hiše Davidove, in postavili so za kralja Jeroboama, sina Nebatovega; in Jeroboam je odtegnil Izraela, da ni šel za Gospodom, in je povzročil, da so hudo grešili. 22In sinovi Izraelovi so hodili v vseh grehih Jeroboama, ki jih je storil, in niso odstopili od njih, 23dokler ni Gospod odpravil Izraela izpred obličja svojega, kakor je bil govoril po vseh svojih hlapcih prorokih. Tako je bil Izrael preseljen iz svoje dežele v Asirijo, do tega dne. 24Kralj asirski pa je pripeljal ljudi iz Babela in iz Kute in iz Ave, iz Hamata in Sefarvaima in jih je razstavil po mestih samarijskih namesto sinov Izraelovih. In prilastili so si Samarijo ter prebivali v njenih mestih. 25A v začetku, ko so prebivali ondi, se niso bali Gospoda; zato je Gospod poslal mednje leve, ki so jih morili. 26Zatorej sporoče kralju asirskemu, rekoč: Narodi, ki si jih preselil in razstavil po mestih samarijskih, ne poznajo pravic deželnega Boga, zato je poslal leve mednje; in glej, ti jih more, ker ne poznajo pravic deželnega Boga. 27Tedaj zapove kralj asirski, rekoč: Peljite tja enega izmed duhovnikov, ki ste jih odondod privedli; ta naj gre in se ondi nastani in jih uči pravice Boga tiste dežele. 28Nato pride eden duhovnikov, katere so odpeljali iz Samarije, in se nastani v Betelu ter jih uči, kako naj se boje Gospoda. 29Ali vsak narod je naredil svojega boga, in postavili so jih v hiše višav, ki so jih bili Samarijani napravili, vsak narod po mestih svojih, v katerih so prebivali. 30Babelski možje so namreč naredili Sukot-benota, možje iz Kuta pa so naredili Nergala, možje iz Hamata Asima, 31Avljani pa so naredili Nibhaza in Tartaka, a Sefarvaimci so sežigali svoje otroke v ognju Adrameleku in Anameleku, bogovoma Sefarvaimov. 32Vendar so se bali Gospoda in si postavili izmed sebe duhovnike višavam, ki so darovali zanje v hišah po višavah. 33Gospoda so se sicer bali, a služili so tudi svojim bogovom po navadi narodov, izmed katerih so bili sem priseljeni. 34In do današnjega dne se ravnajo po prvotni navadi: Gospoda se ne boje; tudi ne delajo po svojih postavah in naredbah, pa tudi ne po postavi in zapovedi, ki jo je Gospod zapovedal sinovom Jakoba, ki mu je dal ime Izrael, 35s katerim je Gospod sklenil zavezo, in jim je zapovedal, govoreč: Ne bojte se drugih bogov, tudi se jim ne klanjajte, ne služite jim in ne darujte jim; 36ampak Gospoda, ki vas je z veliko močjo in z iztegnjeno ramo odpeljal iz Egiptovske dežele, njega se bojte, njemu se poklanjajte in njemu darujte; 37in pazite na postave in naredbe, zakon in zapoved, ki vam jih je predpisal, da jih izpolnjujete vse svoje žive dni, in ne bojte se drugih bogov; 38in zaveze, ki sem jo sklenil z vami, ne zabite, tudi se ne bojte drugih bogov, 39marveč bojte se Gospoda, Boga svojega, in on vas otme iz roke vseh sovražnikov vaših. 40Toda niso poslušali, temuč so delali po svoji prvotni navadi. 41Tako so se ti narodi sicer bali Gospoda, toda služili so svojim izrezanim podobam; enako delajo tudi njih otroci in njih otrok otroci do tega dne, kakor so delali njih očetje.