Gen 22 | SloChraska | STEP | Zgodi se pa po teh dogodkih, da je Bog izkušal Abrahama, in mu reče: Abraham! On pa odgovori: Glej, tu sem.

Genesis 22

22. Poglavje

1 Zgodi se pa po teh dogodkih, da je Bog izkušal Abrahama, in mu reče: Abraham! On pa odgovori: Glej, tu sem. 2 In mu veli: Vzemi sedaj sina svojega, edinca svojega, ki ga ljubiš, Izaka, in pojdi v deželo Morijo, ter daruj mi ga tam v žgalno daritev vrhu ene onih gor, ki ti jo bom povedal. 3 Vstane torej Abraham zgodaj tisto jutro, osedla osla svojega ter vzame dva hlapcev svojih s seboj in Izaka, sinu svojega. In nakolje drv za žgalno daritev, vstane ter odrine v kraj, o katerem mu je bil Bog povedal. 4 Tretji dan povzdigne Abraham oči in ugleda tisti kraj oddaleč. 5 In Abraham zapove hlapcema: Ostanita tukaj z oslom, jaz pa in deček pojdeva do tja, in ko odmoliva, se vrneva k vama. 6 In Abraham vzame drva za žgalno daritev, jih naloži Izaku, sinu svojemu, v roko svojo pa vzame ogenj in nož; tako sta šla oba skupaj. 7 Ogovori pa Izak Abrahama, očeta svojega, in reče: Oče moj! On veli: Tu sem, sin moj! In reče: Glej, ogenj in drva, a kje je jagnje za žgalno daritev? 8 Abraham pa reče: Bog si preskrbi jagnje za žgalno daritev, sin moj. In tako sta šla oba skupaj. 9 Ko sta pa prišla na tisti kraj, ki mu ga je bil povedal Bog, postavi ondi Abraham oltar ter razloži drva, in zveže Izaka, sina svojega ter ga položi na oltar nad drva. 10 In iztegne Abraham roko svojo in prime za nož, da bi zaklal sina svojega. 11 Ali angel Gospodov mu zakliče z neba ter reče: Abraham, Abraham! On pa reče: Tu sem! 12 In veli: Ne iztezaj roke svoje na dečka in nič mu ne stori: kajti sedaj sem spoznal, da se bojiš Boga, ker mi nisi odrekel sinú svojega, edinca svojega. 13 In Abraham povzdigne oči in pogleda, in glej, oven je za njim, z rogovi zapleten v trnje. Šel je torej Abraham ter vzel ovna in ga daroval v žgalno daritev namesto sina svojega. 14 Zato je imenoval Abraham tisti kraj Jehova jire, ^{▼▼T. j. Gospod preskrbi.} odtod se govori do dandanes: Na gori Gospodovi se preskrbi. 15 In zakliče angel Gospodov Abrahamu vdrugič z neba 16 in reče: Pri sebi samem prisegam, govori Gospod: Ker si to storil in mi nisi odrekel sinu svojega, edinca svojega, 17 te bom obiloma blagoslovil in silno pomnožil seme tvoje, kakor zvezde na nebu in kakor pesek ob morskem obrežju, in seme tvoje bo v last imelo vrata sovražnikov svojih; 18 in blagoslovljeni bodo vsi narodi zemlje v semenu tvojem, ker si poslušal moj glas. 19 In Abraham se vrne k hlapcema, in vstanejo ter gredo skupaj v Bersebo. In bival je Abraham v Bersebi. 20 In zgodi se po teh dogodkih, da so sporočili Abrahamu: Glej, porodila je tudi Milka sinove Nahorju, bratu tvojemu: 21 Uza, prvenca njegovega, in Buza, brata njegovega, in Kemuela, očeta Aramovega, 22 in Keseda in Hazona in Pildasa in Jidlafa in Betuela. 23 Betuel pa je rodil Rebeko; teh osem je porodila Milka Nahorju, Abrahamovemu bratu. 24 Priležnica pa njegova, ki ji je ime Reuma, je tudi rodila Tebaha in Gahama in Tahasa in Maaka.