Genesis 30

30. Poglavje

1Ko je pa videla Rahela, da ona ne rodi Jakobu, je zavidala sestri svoji, in reče Jakobu: Daj mi otrók, če ne, umrem. 2In Jakob se raztogoti proti Raheli in reče: Ali sem jaz namesto Boga, ki ti je odrekel sad telesa? 3Ona pa reče: Glej, deklo mojo Bilho, pojdi k njej, da porodi na kolenih mojih, in dobim tudi jaz otrók iz nje. 4In dá mu Bilho, deklo svojo, za ženo; in združi se ž njo Jakob. 5Tako spočne Bilha in porodi Jakobu sina. 6Tedaj reče Rahela: Bog mi je storil pravico in tudi uslišal glas moj ter mi dal sina, in ga je imenovala Dana. 7Nato spočne Bilha, Rahelina dekla, vdrugič in porodi sina drugega Jakobu. 8In Rahela reče: V bojih Božjih sem se borila s sestro svojo in zmogla sem, zato ga je imenovala Neftalija. 9Ko je pa videla Leja, da je nehala roditi, vzame Zilpo, deklo svojo, in jo da Jakobu za ženo. 10In Zilpa, Lejina dekla, porodi Jakobu sina. 11In Leja reče: Na srečo! in imenovala ga je Gada. 12In Zilpa, Lejina dekla, porodi Jakobu drugega sina. 13In Leja reče: Blagor meni! kajti blagrovale me bodo žene, zato ga je imenovala Aserja. 14In šel je Ruben ob času pšenične žetve in našel ljubezenska jabolčka na polju in jih prinesel Leji, materi svoji; in reče Rahela Leji: Daj mi, prosim, od ljubezenskih jabolčk svojega sina. 15Ona pa ji reče: Ali se ti zdi premalo, da si vzela moža mojega, hočeš li tudi vzeti ljubezenskih jabolčk sina mojega? Njej pa reče Rahela: Zato naj on s teboj leži nocoj za ljubezenska jabolčka sina tvojega. 16In ko se je Jakob zvečer vračal s polja, mu pride Leja naproti ter reče: K meni prideš, zakaj prav za plačilo sem te najela za ljubezenska jabolčka svojega sina. In ležal je ž njo tisto noč. 17Bog pa je uslišal Lejo: spočne namreč ter porodi Jakobu sina petega. 18In Leja reče: Bog mi je povrnil plačilo moje, zato ker sem dala deklo svojo možu svojemu, in ga je imenoval Isaharja. 19In zopet spočne Leja in porodi sina šestega Jakobu. 20In reče Leja: Oblagodaril me je Bog z blagodarom dobrim; zdaj vendar bo prebival moj mož z menoj, ker sem mu porodila šest sinov; zato ga je imenovala Zebulona. 21pozneje pa porodi hčer, in imenovala jo je Dino. 22Spomni se pa Bog Rahele, usliši jo Bog ter ji odpre maternico. 23In spočne in rodi sina ter reče: Odvzel je Bog sramoto mojo. 24In imenovala ga je Jožefa, rekoč: Pridaj mi Gospod še drugega sina! 25Zgodi se pa, ko je rodila Rahela Jožefa, da reče Jakob Labanu: Odpústi me, da odidem v svoj kraj in v deželo svojo. 26Daj mi ženi moji in otroke moje, za katere sem ti služil, da odidem; ti namreč znaš službo mojo, s katero sem ti služil. 27Laban pa mu reče: O da bi našel milost v tvojih očeh! zaznal sem, da me je Gospod blagoslovil zaradi tebe. 28Reče torej: Določi mi plačilo svoje, in ti ga dam. 29Jakob mu reče: Ti veš, kako sem ti služil in kako se je godilo živini tvoji pri meni. 30Zakaj kar si malega imel pred prihodom mojim, to se je pomnožilo, in Gospod ter je blagoslovil, kamorkoli sem krenil. Sedaj pa, kdaj naj skrbim tudi jaz za hišo svojo? 31In veli: Kaj ti dam? In Jakob reče: Ne dajaj mi ničesar; pasel bom zopet čredo tvojo in stražil, če mi storiš to: 32danes pregledam vso čredo tvojo in odločim od nje vsako živinče pisano in marogasto, in vse čadasto med ovcami ter marogasto in pisano med kozami; in to bodi plačilo moje. 33In pričala bo pravičnost moja zame v prihodnosti, kadar prideš gledat plačilo moje, ki je pred teboj: karkoli ni pisano in marogasto med kozami ali čadasto med ovcami, bodi tatvina pri meni. 34In Laban reče: Glej, bodi, kakor si rekel. 35In še tisti dan je odločil kozle progaste in marogaste in vse koze pisane in marogaste, vse, na katerih je bila bela lisa, potem vse čadasto med ovcami, in jih izroči v roko sinom svojim; 36in določi tri dni hoda razdalja med seboj in Jakobom; in Jakob je pasel ostalo drobnico Labanovo. 37Vzame si pa Jakob zelene palice z bele topole in z mandeljnovca in platanove in izlupi po njih bele proge, da se je kazala belina, ki je bila na palicah. 38In tiste palice, ki jih je bil olupil, je pokladal v žlebove in v korita, ko so prihajale ovce pit, ovcam nasproti, da bi se mrkale, ko pridejo pit. 39Tako so se ubrejile ovce pri tistih palicah in so rodile progaste, lisaste in marogaste. 40In ta jagnjeta je odločeval Jakob, in obličja ovac je obračal proti pisanim in proti vsem čadastim v Labanovi čredi; in sebi je napravljal črede posebe, in jih ni mešal med ovce Labanove. 41In kadar so se mrkale ovce krepkega života, je pokladal Jakob palice ovcam pred oči v žlebove, da bi se ubrejile pri tistih palicah; 42kadar so se pa družile ovce slabotne, jih ni pokladal: tako so bile slabotne Labanove, krepke pa Jakobove. 43Tako je ta mož silno obogatel, in imel je veliko drobnice in dekel in hlapcev in velblodov in oslov.