Habakkuk 1
1. Poglavje
1Prorokovanje, ki ga je v prikazni prejel Habakuk, prorok. 2Kako dolgo, o Gospod, sem vpil k tebi, in ne slišiš! Vpijem k tebi o nasilstvu, a ne rešiš. 3Zakaj dopuščaš, da vidim krivico, zakaj gledaš nadlogo? Kajti pustošenje in nasilstvo je pred menoj, in nastaja prepir in vnema se boj! 4Zato izgublja postava veljavo in prava sodba ne pride nikdar na dan; kajti brezbožnik obdaja pravičnega, zato prihaja le popačena sodba na svetlo. 5Ozrite se v narode in poglejte, in čudite se, strmite; kajti delam v dneh vaših delo, ki ga ne boste verovali, če kdo pripoveduje. 6Glejte, jaz obujam Kaldejce, tisto trdo in hitro ljudstvo, ki hodi po širjavi zemlje, da si lasti domovanja, ki niso njegova. 7Strašno je in grozovito; sodba in mogočnost njegova izvirata od njega samega. 8Čili so konji njegovi bolj nego pardi in hitrejši nego volkovi na večer; ponosno dirjajo konjiki njegovi, jezdeci njegovi prihajajo oddaleč, lete kakor orel, ki plane na jed. 9Vsi prihajajo zavoljo nasilstva! oči jim gledajo naravnost predse in ujetnike grabijo kakor pesek. 10Smeje se to ljudstvo kraljem in knezi so mu v zasmeh; zasmehuje vsako trdnjavo, ker nanosi zemlje in jo vzame. 11Potem puhne kakor veter mimo in preide ter se pregreši: ta moč njegova mu je bog! 12Nisi li ti od vekomaj, Gospod, Bog moj in Svetnik moj? Mi ne umrjemo. O Gospod, za sodbo si ga postavil, o Skala, strahovanje si mu zaukazal. 13Prečiste so tvoje oči, da bi gledal hudo, in nepravde ne moreš videti: zakaj gledaš na tiste, ki ravnajo izdajalski, molčiš, ko brezbožnik požira pravičnejšega od sebe? 14in dopuščaš, da se ravna z ljudmi kakor z morskimi ribami, kakor s črvadjo, ki nima vladarja? – 15Vse jih lovi s trnkom, jih vleče v mreži svoji in zbira v svojo vršo; ob tem se veseli in vriska. 16Zato daruje mreži in žge kadilo vrši svoji; kajti po njej ima debel delež in preobilen živež. 17Sme li zato vedno prazniti mrežo svojo in neprestano moriti narode neusmiljeno?
Copyright information for
SloChraska