Isaiah 60

60. Poglavje

1Vstani, svéti se, hči sionska! zakaj svetloba tvoja je prišla in slava Gospodova je zasijala nad teboj. 2Kajti glej, tema pokriva zemljo in mrak narode; a nad teboj zasije Gospod in slava njegova bode očitna nad teboj. 3In pridejo narodi k svetlobi tvoji in kralji k svitu, ki ti sije. 4Povzdigni oči kroginkrog in poglej: vsi oni se zbirajo in prihajajo k tebi; sinovi tvoji gredo iz daljave in hčere tvoje prinašajo v naročju. 5Tedaj boš videla in od veselja sijala, in srce ti bo močno utripalo in se širilo; zakaj obilnost morja se obrne do tebe, bogastvo narodov dospe k tebi. 6Velblodov roj te pokrije, dromedarji iz Madiana in Efe; vsi pridejo iz Sabe, zlata prineso in kadila in veselo bodo oznanjali slavna dela Gospodova. 7Vse črede kedarske se bodo zbirale k tebi; ovni nebajotski ti bodo stregli; prišli bodo na moj oltar v blagougodje meni; in okrasil bom hišo dike svoje. – 8Kdo so oni, ki se zletavajo kakor gost oblak in kakor golobje k linam svojim? 9Kajti mene bodo čakali otoki in tarsiške ladje najprej, da pripeljejo sinove tvoje iz daljave, srebro in zlato svoje s seboj, za ime Gospoda, Boga tvojega, in za Svetnika Izraelovega, ker te je odičil. 10In zidali bodo tujci zidove tvoje in njih kralji ti bodo stregli; zakaj v srdu svojem sem te udaril, a v blagovoljnosti svoji sem se te usmilil. 11In vrata tvoja bodo odprta neprestano, noč in dan se ne zapro, da pripeljejo k tebi bogastvo narodov ob spremstvu njih kraljev. 12Kajti tisti narod in tisto kraljestvo, ki ti ne bo služilo, pogine, in ti narodi se popolnoma pokončajo. 13Slava libanonska dojde k tebi, ciprese, platane in zelenike skupno, dičit mesto svetišča mojega; in oslavim nog svojih mesto. 14In pripognjeni pridejo k tebi sinovi tlačiteljev tvojih, in priklonijo se pred stopali nog tvojih vsi zaničevalci tvoji, in imenovali te bodo Mesto Gospodovo, Sion Svetnika Izraelovega. 15V odmeno, da si bila zapuščena in sovražena, da ni šel nihče skozi te, te napravim v lepoto večno, v veselje od roda do roda. 16Sesala boš tudi mleko narodov in prsi kraljev boš sesala, in spoznaš, da sem jaz, Gospod, tvoj Zveličar in jaz, Mogočni Jakobov, tvoj Odrešenik. 17Namesto brona prinesem zlata in namesto železa pripeljem srebra in namesto lesa brona in železa namesto kamenja. In postavim ti za oblastvo mir in za upravništvo pravičnost. 18Več ne bode slišati o silovitosti v deželi tvoji, o pustošenju in podiranju po pokrajinah tvojih; temuč imenovala boš obzidje svoje Zveličanje in vrata svoja Hvalo. 19Ne bode ti več solnce za svetlobo po dnevi in za svit nočni ti ne bo svetil mesec, marveč Gospod ti bode svetloba večna in Bog tvoj tebi za diko. 20Ne zajde več solnce tvoje in mesec tvoj se ne skrije, zakaj Gospod ti bode svetloba večna. In konec bode žalovanja tvojega dnevom. 21In ljudstvo tvoje – vsi bodo pravični, za vekomaj bodo podedovali deželo, kakor mladika, ki sem jo zasadil, rok mojih delo, meni v poveličanje. 22Iz najmanjšega jih bode tisoč, iz šibkega mogočen narod. Jaz Gospod pospešim to ob svojem času.
Copyright information for SloChraska