Isa 64 | SloChraska | STEP | O da bi predrl nebesa in prišel doli, da bi se od obličja tvojega raztopile gore

Isaiah 64

64. Poglavje

1 O da bi predrl nebesa in prišel doli, da bi se od obličja tvojega raztopile gore 2 (kakor ogenj požiga protje in voda vre od ognja), da oznaniš ime svoje nasprotnikom svojim, da bi strepetali narodi pred obličjem tvojim, 3 s tem, da delaš strahovite reči, ki jih nismo pričakovali; o da stopiš doli, da bi se od obličja tvojega raztopile gore! 4 Zakaj od veka se ni slišalo, nikdar niso čula ušesa, tudi oko ni videlo Boga razen tebe, ki bi toliko delal za njega, ki ga čaka. 5 Naproti prihajaš njemu, ki se veseli pravičnosti in ji streže, njim, ki se spominjajo tebe na potih svojih. Glej, ti si se srdil, in mi smo grešili; v tem smo že dolgo časa, bomo li rešeni? 6 In vsi vkup smo postali kakor neznažnik in vse pravičnosti naše so kakor umazana cunja; in venemo kakor listje, kolikorkoli nas je in krivice naše nas odnašajo kakor veter. 7 In ni ga, ki bi klical ime tvoje, ki bi se zbudil, da se poprime tebe; kajti skril si obličje svoje pred nami in nas izročil oblasti krivic naših. 8 Ali sedaj, o Gospod, ti si oče naš; mi smo glina, ti pa si nam lončar, in vsi smo tvoje roke delo. 9 Ne togóti se, o Gospod, presilno in ne spominjaj se vekomaj krivice! Glej, ozri se na nas, prosimo, mi vsi smo ljudstvo tvoje. 10 Mesta svetosti tvoje so puščava, Sion je puščava, Jeruzalem je pustinja. 11 Sveta in prekrasna hiša naša, ki so te v njej hvalili očetje naši, je požgana z ognjem in vse, kar nam je bilo dragoceno, je v razvalinah. 12 Hočeš li, o Gospod, ob toliki revi v sebi zadržavati usmiljenje, boš li molčal in nas tepel presilno?