Job 27

27. Poglavje

1 In Job je nadaljeval govor svoj in rekel: 2 Kakor res živi Bog silni, ki mi je odvzel pravico, in Vsegamogočni, ki žali dušo mojo 3 (kajti življenje moje je še v meni in duh Božji v nosnicah mojih): 4 ustne moje ne govore krivičnega in jezik moj ne izreče prevare! 5 Vam nikakor ne priznam pravičnosti; dokler ne umrem, ne dam si vzeti brezmadežnosti svoje. 6 Pravičnosti svoje se držim in je ne pustim; srce mi ne očita ne enega mojih dni. 7 Sovražnik moj naj se pokaže kot brezbožnik, in kdor se stavi zoper mene, kakor krivičnik. 8 Kajti kaj je bogapozabnikova nada, če mu Bog prestriže življenje in vzame dušo? 9 Bo li Bog mogočni slišal njegovo vpitje, ko pride stiska nadenj? 10 More se li veseliti Vsemogočnega in klicati Boga vsakteri čas? 11 Naj vas poučim o roki Boga silnega; kar je pri Vsegamogočnem, nočem utajiti. 12 Glejte, sami ste to vsi videli, zakaj torej blebetate ničevo? 13 To je delež krivičnega človeka pri Bogu mogočnem in silovitnikov dediščina, ki jo dobivajo od Vsemogočnega: 14 Ko se mu množe otroci, množe se za meč, in potomci njegovi nimajo kruha dositega. 15 Kar preostane njegovih, bodo pokopani v pomoru, in vdove njegove ne bodo žalovale. 16 Ako si nakopiči srebra kakor prahu in si oblačil oskrbi kakor blata: 17 pripravi si jih, a pravičnik jih bo oblekel, in nedolžni si med seboj razdele srebro. 18 Zida si hišo, ki je kakor moljava in kakor koča, ki si jo napravi čuvaj. 19 Bogat gre spat, a ne leže v drugič, odpre oči, in ni ga več. 20 Grozote ga dohite kakor voda, po noči ga ugrabi vihar. 21 Vzhodni veter ga vzame, da odide, in ga odnese z mesta njegovega. 22 In Bog bo lučal vanj brez prizanašanja, roki Njegovi zaman bo poskušal ubežati. 23 Ploskali bodo nad njim z rokami in izžvižgajo ga z mesta njegovega.