Jos 6 | SloChraska | STEP | Jeriho pa so zaprli in ostalo je zaprto zavoljo sinov Izraelovih: nihče ni šel ven in nihče noter.

Joshua 6

6. Poglavje

1 Jeriho pa so zaprli in ostalo je zaprto zavoljo sinov Izraelovih: nihče ni šel ven in nihče noter. 2 In Gospod reče Jozuetu: Poglej, dal sem ti v roko Jeriho in kralja in junaške može njegove. 3 Obkrožite torej mesto, vsi vojščaki, gredoč okoli mesta enkrat. Tako napravi šest dni, 4 in sedem duhovnikov naj nese pred skrinjo sedem jubilejskih ^{▼▼Kakršne so rabili v jubilejskem ali milostnem letu; glej 3 Mz 25,10.
,} ^b trobent; sedmi dan pa obkrožite mesto sedemkrat, in duhovniki naj trobijo na trobente. 5 In kadar bodo zategnjeno trobili na jubilejsko trobento in zaslišite glas trobente, tedaj naj zavpije vse ljudstvo z močnim glasom: in mestno obzidje se podere na svojem kraju, in ljudstvo naj vstopi noter, vsak naravnost tja pred sabo. 6 Nato pokliče Jozue, sin Nunov, duhovnike in jim reče: Vzdignite skrinjo zaveze, in sedem duhovnikov naj nese sedem jubilejskih trobent pred skrinjo Gospodovo. 7 Ljudstvu pa veli: Vstanite in pojdite okoli mesta, in oboroženci naj gredo pred skrinjo Gospodovo. 8 In zgodilo se je tako: ko naroči Jozue ljudstvu, gre naprej sedem duhovnikov, nesoč sedem jubilejskih trobent pred Gospodom, in trobijo s trobentami, in skrinja Gospodova je šla za njimi. 9 In oboroženci gredo pred duhovniki, ki trobijo s trobentami, in zadnji voj gre za skrinjo, in neprestano trobijo s trobentami. 10 Jozue pa zapove ljudstvu in reče: Ne napravite bojnega krika, tudi naj se ne sliši glas vaš; še beseda naj ne pride iz vaših ust do dne, ko vam bom velel kričati; tedaj zaženite bojni krik! 11 Tako je šla skrinja Gospodova okoli mesta enkrat; in prišli so zopet v tabor in ondi prenočili. 12 In Jozue vstane zjutraj zgodaj, in duhovniki neso skrinjo Gospodovo, 13 in sedem duhovnikov nese sedem trobent milostnega leta pred skrinjo Gospodovo in gredoč trobijo neprestano s trobentami, in oboroženci gredo pred njimi, zadnji voj pa gre za skrinjo Gospodovo, in neprestano trobijo. 14 Tako so drugi dan šli okoli mesta enkrat in se zopet vrnili v tabor. Enako so delali šest dni. 15 Ali sedmi dan, ob jutranjem svitu, vstanejo zgodaj in gredo po istem načinu okoli mesta sedemkrat; samo tisti dan so obkrožili mesto sedemkrat. 16 In sedmi pot, ko duhovniki trobijo s trobentami, veli Jozue ljudstvu: Napravite bojni krik, zakaj Gospod vam je dal mesto. 17 Mesto pa in vse, kar je v njem, bodi v prokletje za Gospoda; samo Rahabo nečistnico ohranite živo, njo in vse, ki so ž njo v hiši, zato ker je skrila sla, ki smo ju bili poslali. 18 Vi pa se varujte prokletega, da ne bi, ko ste ga naredili v prokletje, vzeli česa iz prokletega in bi spravili tabor Izraelov v prokletje in v nesrečo. 19 Toda vse srebro in zlato in bronaste in železne posode so svete Gospodu, pridejo naj v Gospodov zaklad. 20 Tedaj je ljudstvo zagnalo bojni krik, in trobili so na trobente. In ko je ljudstvo čulo glas trobente in zagnalo močan bojni krik, se je podrlo obzidje na svojem kraju, in ljudstvo je stopilo gori v mesto, vsak naravnost pred sabo, in zavzeli so mesto. 21 In s prokletjem so uničili vse, kar je bilo v mestu, može in žene, mlade in stare, vole, ovce in osle, z ostrino meča. 22 Jozue pa reče tistima dvema možema, ki sta ogledala deželo: Stopita v hišo tiste nečistnice in odpeljita odondod ženo z vsemi njenimi, kakor sta ji prisegla. 23 In ta dva mladeniča, oglednika, gresta noter in odpeljeta Rahabo venkaj, tudi njenega očeta in mater in njene brate in vse, kar jih je imela, vse sorodništvo njeno peljeta na plano; in pusté jih zunaj Izraelovega taborišča. 24 Mesto pa so sežgali z ognjem in vse, kar je bilo v njem; samo srebro in zlato in bronasto in železno posodo so deli v zakladnico hiše Gospodove. 25 A Rahabo nečistnico in njenega očeta rodbino in vse njene je Jozue ohranil v življenju; in prebivala je v Izraelu do današnjega dne, ker je bila skrila sla, ki ju je Jozue poslal ogledovat Jeriho. 26 Tisti čas je prisegel Jozue in rekel: Proklet bodi pred Gospodom mož, ki vstane, da sezida to mesto Jeriho: ko mu položi podstavo, naj izgubi prvorojenca svojega, in ko mu postavi vrata, naj izgubi svojega najmlajšega! 27 Tako je bil Gospod z Jozuetom, in glas o njem je šel po vsej zemlji.