Judges 6

6. Poglavje

1In Izraelovi sinovi so delali, kar je bilo zlo v očeh Gospodovih. In Gospod jih je dal v pest Madiancem sedem let. 2In roka Madianova je hudo pritiskala na Izraela; iz strahu pred Madianci so si napravili tiste brloge, ki so na gorah, in jame in trdnjave. 3In bilo je, ko so Izraelci kaj posejali, da so prišli Madianci in Amalekovci in Jutrovci; prišli so gori zoper nje 4in so se utaborili proti njim in pokončali pridelke zemeljske povsod tja do Gaze in niso pustili nič živil v Izraelu, ne ovce, ne vola, ne osla. 5Kajti prišli so gori s svojo živino in s svojimi šatori, prišla jih je množica kakor roj kobilic; ne njih, ne njih velblodov ni bilo sešteti, in prišli so, da opustošijo deželo. 6In Izrael je silno obubožal zaradi Madiancev; in vpili so sinovi Izraelovi h Gospodu. 7In ko so vpili sinovi Izraelovi h Gospodu zavoljo Madiana, 8pošlje Gospod proroka k Izraelovim sinovom. Ta jim reče: Tako pravi Gospod, Bog Izraelov: Jaz sem vas peljal gori iz Egipta in vas odvedel iz hiše sužnosti, 9in sem vas otel Egipčanom iz roke in iz pesti vseh, ki so vas stiskali, in sem jih pregnal izpred vas ter vam dal njih deželo, 10in dejal sem vam: Jaz sem Gospod, Bog vaš; ne bojte se bogov Amorejcev, ki prebivate v njih deželi. Ali niste poslušali glasu mojega. 11In angel Gospodov pride ter sede pod hrast v Ofri, ki je bil Joasa Abiezrita; in sin njegov Gideon je otepal pšenico v tlačilnici, da bi ž njo bežal izpred Madiancev. 12In prikaže se mu angel Gospodov in mu reče: Gospod s teboj, ti močni junak! 13Gideon pa mu reče: Ah, gospod moj, ako je Gospod z nami, zakaj nas je zadelo vse to? in kje so vsa čudežna dela njegova, ki so nam jih pripovedovali očetje naši, govoreč: Ni li nas Gospod odpeljal iz Egipta? A sedaj nas je Gospod zavrgel in dal Madiancem v pest! 14In Gospod se obrne do njega ter veli: Pojdi v tej moči svoji in reši Izraela Madianove roke! Nisem li te jaz poslal? 15On pa mu reče: Ah, Gospod, s čim naj rešim Izraela? Glej, sorodništvo moje je najbolj siromašno v Manaseju in jaz sem najmanjši v očeta svojega hiši. 16A Gospod mu reče: Resnično bodem s tabo, in pobiješ Madiance kakor enega moža. 17In on mu reče: Ako sem našel milost v tvojih očeh, prosim, daj mi znamenje, da si ti, ki govoriš z menoj. 18Ne umakni se odtod, prosim, dokler ne pridem k tebi in ne prinesem darila svojega in ga postavim pred tebe. On reče: Ostanem, dokler se ne vrneš. 19In Gideon gre noter in pripravi kozliča in iz efe moke opresnih kruhov; in dene meso v jerbašček in vlije juho v lonec ter mu prinese ven pod hrast in postavi predenj. 20Angel Božji pa mu reče: Vzemi meso in opresne kruhe in položi na skalo tukaj in na vrh izlij juho! In stori tako. 21Tedaj iztegne angel Gospodov konec palice, ki jo je imel v roki, in se dotakne mesa in opresnikov, in ogenj pride iz skale in požre meso in opresnike. In angel Gospodov izgine izpred njegovih oči. 22In Gideon vidi, da je bil angel Gospodov, in reče: Gorje mi, Gospod Jehova, ker sem videl angela Gospodovega iz obličja v obličje! 23A Gospod mu veli: Mir ti! ne boj se, ne umrješ. 24Tedaj zgradi Gideon ondi oltar Gospodu in ga imenuje Jehova šalom; ▼

▼T. j. Gospod je mir.

ta je še do dandanes v Ofri Abiezritov. 25In zgodi se isto noč, da mu reče Gospod: Vzemi junca očeta svojega, tistega drugega junca, sedem let starega, in poderi Baalov oltar, ki ga ima tvoj oče, in posekaj Ašero, ▼

▼Glej pogl. 3,7; 2 Mz 34,13.

, ^c ki je nad njim, 26ter zgradi Gospodu, Bogu svojemu, na vrhu te trdnjave oltar, prav po redu; in vzemi tistega drugega junca in ga daruj v žgalščino z drevjem Ašere, ki jo posekaš. 27Nato vzame Gideon deset mož izmed svojih hlapcev in stori, kakor mu je velel Gospod; a boječ se storiti to po dne zaradi očeta svojega družine in ljudi v mestu, je storil to po noči. 28Ko pa ljudje iz mesta zarana vstanejo, glej, oltar Baalov je podrt in Ašera nad njim posekana, in tisti drugi junec je darovan na novozgrajenem oltarju. 29In rečejo drug drugemu: Kdo je to naredil? In poizvedujejo in vprašajo, pa reko: Gideon, sin Joasov, je to storil. 30Tedaj reko možje iz mesta Joasu: Pripelji sem sina svojega, da umrje, kajti podrl je oltar Baalov in Ašero nad njim je posekal! 31Joas pa reče vsem, ki so vstali zoper njega: Se li vi hočete pravdati za Baala? hočete ga li vi rešiti? Kdor bi se zanj potegoval, naj umrje še to jutro! Ako je bog, naj se pravda sam zase, ker mu je zrušil oltar. 32Zato ga je od tega dne imenoval Jerub-baal, rekoč: Pravdaj se, Baal, zoper njega, ker ti je podrl oltar. 33Tedaj se zbero vsi Madianci in Amalekovci in Jutrovci in preidejo Jordan in se utabore v Jezreelski dolini. 34In duh Gospodov obleče v moč Gideona; in zatrobi na trobento, in zbero se k njemu Abiezriti, da bi šli za njim. 35In pošlje sle po vsem Manaseju, in tudi od tega se jih zbere, da bi šli za njim; in pošlje sle k Aserju, Zebulonu in Neftaliju, in pridejo jim naproti. 36In Gideon reče Bogu: Ako hočeš rešiti Izraela po moji roki, kakor si govoril, 37glej, položim runo na gumno: ako bode rosa le na samem runu, po vsej zemlji pa suho, tedaj spoznam, da rešiš Izraela po moji roki, kakor si govoril. 38In bilo je tako. Ko je namreč vstal zgodaj zjutraj, izžme runo in iztlači rose iz runa polno kupo. 39In Gideon reče Bogu: Ne vname naj se jeza tvoja zoper mene, in govoril bom še enkrat: naj poskusim, prosim, samo še enkrat z runom: bodi zdaj suho samo na runu, a rosno po vsej zemlji. 40In Bog je storil tako tisto noč: kajti bilo je suho samo na runu, a po vsej zemlji rosno.