Mark 11

11. Poglavje

1In ko so se približevali Jeruzalemu, Betfagi in Betaniji pri Oljski gori, pošlje dva izmed učencev svojih 2in jima reče: Pojdita v vas, ki vama je nasproti, in precej, ko prideta vanjo, najdeta žrebe privezano, ki na njem še noben človek ni sedel: odvežita ga in pripeljita. 3In če vama kdo reče: Kaj delata to? recita: Gospod ga potrebuje in precej ga zopet pošlje sem. 4In odideta ter najdeta žrebe privezano pri vratih zunaj na ulici in ga odvežeta. 5In nekateri tistih, ki so ondi stali, jima reko: Kaj delata, da odvezujeta žrebe? 6Ona pa jim rečeta, kakor je bil Jezus naročil; in ju puste. 7In pripeljeta žrebe k Jezusu in denejo nanje oblačila svoja, in on sede nanje. 8Mnogi pa pogrnejo oblačila svoja po cesti; a drugi steljejo mladičje, ki so ga nasekali po polju. 9In tisti, ki ga spremljajo spredaj in zadaj, kličejo: Hosana!
Glej Mt 21,9.
,
b Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem!
10Blagoslovljeno kraljestvo, ki prihaja, kraljestvo očeta našega Davida! Hosana na višavah! 11In Jezus pride v Jeruzalem in v tempelj; in ko si je vse ogledal, odide, ker je bil že večer, z dvanajsterimi v Betanijo. 12In ko so drugi dan šli iz Betanije, postane lačen. 13In ugleda od daleč smokvo, ki je imela listje, pa pride, če morda kaj najde na njej; toda ko pristopi k njej, ne najde ničesar razen listja, kajti še ni bil čas za smokve. 14In Jezus izpregovori in ji reče: Na vekomaj nikoli nihče s tebe sadu ne jej! In slišali so to učenci njegovi. 15In pridejo v Jeruzalem. In ko stopi Jezus v tempelj, začne izganjati tiste, ki so v templju prodajali in kupovali, in prevrne mize menjalcem in stole prodajalcem golobov 16in ne pusti, da bi kdo nesel posodo skozi tempelj. 17In uči jih in jim reče: Mar ni pisano: „Dom moj naj se imenuje dom molitve vsem narodom“? A vi ste naredili iz njega razbojniško jamo. 18In slišali so to višji duhovniki in pismarji in so iskali, kako bi ga pogubili; zakaj bali so se ga, ker se je vse ljudstvo čudilo nauku njegovemu. 19In vsak večer je šel ven iz mesta. 20In ko gredo zjutraj mimo, ugledajo smokvo, da je suha do korenine. 21In Peter se spomni in mu reče: Rabi, glej, smokva, ki si jo preklel, se je posušila. 22Jezus pa odgovori in jim veli: Imejte vero v Boga! 23Resnično vam pravim: Če kdo reče tej gori: Vzdigni se in vrzi se v morje, in ne dvomi v srcu svojem, temuč veruje, da se zgodi, kar pravi, zgodilo se mu bode. 24Zato vam pravim: Vse, karkoli v molitvi svoji prosite, verujte, da ste prejeli, in zgodi se vam. 25In kadar stopite k molitvi, odpustite, če imate zoper koga kaj, da tudi Oče vaš, ki je v nebesih, vam odpusti vaše pregrehe. 26§ Če pa vi ne odpustite, tudi vam ne odpusti Oče vaš, ki je v nebesih, vaših pregreškov. 27In pridejo zopet v Jeruzalem. In ko se je v templju izprehajal, pridejo k njemu višji duhovniki in pismarji in starejšine 28in mu reko: S kakšno oblastjo delaš to? ali kdo ti je dal to oblast, da to delaš? 29Jezus pa jim reče: Vprašal vas bom eno besedo, in odgovorite mi, pa vam povem, s kakšno oblastjo to delam. 30Krst Janezov, je li bil iz nebes ali od ljudi? Odgovorite mi! 31In premišljevali so sami pri sebi, govoreč: Če rečemo: Iz nebes, poreče: Zakaj mu torej niste verovali? 32Če pa rečemo: Od ljudi – bali so se ljudstva; kajti vsi so mislili o Janezu, da je bil res prorok. 33Pa odgovore Jezusu in reko: Ne vemo. In Jezus jim reče: Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.
Copyright information for SloChraska