Mar 7 | SloChraska | STEP | In snidejo se pri njem farizeji in nekateri pismarji, ki so prišli iz Jeruzalema.

Mark 7

7. Poglavje

1 In snidejo se pri njem farizeji in nekateri pismarji, ki so prišli iz Jeruzalema. 2 Ti so videli nekatere učencev njegovih, da jedo kruh z nečistimi, to je z neumitimi rokami. 3 Farizeji in vsi Judje namreč ne jedo, dokler si skrbno ne umijejo rok, izpolnjujoč izročilo starih; ^{▼▼Ali: starešin. Enako v. 5; Mt 15,2.
,} ^b 4 in kadar pridejo s trga, ne jedo, dokler se ne umijejo; in mnogo drugih reči je, ki so jih sprejeli in jih izpolnjujejo: umivanje kupic in vrčev in kotlov in stolov. 5 In vprašajo ga farizeji in pismarji: Zakaj se učenci tvoji ne ravnajo po izročilu starih, ampak jedo kruh z nečistimi rokami? 6 On pa jim reče: Dobro je prorokoval Izaija o vas hinavcih, kakor je pisano: „To ljudstvo me z ustnicami spoštuje, njih srce pa je daleč od mene; 7 ali zastonj me časté, učeč nauke, zapovedi človeške“. 8 Opustivši zapoved Božjo, izpolnjujete postave človeške. 9 In jim reče: Lepo zametujete zapoved Božjo, da ohranite izročilo svoje. 10 Mojzes namreč je rekel: „Spoštuj očeta svojega in mater svojo“ in: „Kdor preklinja očeta ali mater, naj umre“. 11 Vi pa pravite: Če reče kdo očetu ali materi: S čimer bi ti jaz pomagal, bodi korban (to je: daritev) – 12 njemu ne pustite ničesar več storiti očetu svojemu ali materi svoji. 13 Tako podirate veljavo besede Božje z izročilom svojim, ki ste ga izročili; in mnogo temu podobnih reči počenjate. 14 In pokliče k sebi zopet ljudstvo ter jim reče: Poslušajte me vsi ter umejte! 15 Nič ne more človeka oskruniti, kar od zunaj prihaja vanj, marveč to, kar izhaja iz njega, oskrunja človeka. 16 Če ima kdo ušesa, da sliši, naj sliši! 17 In ko odide od ljudstva v hišo, ga vprašajo učenci njegovi o tej priliki. 18 Pa jim reče: Ali ste tudi vi tako nerazumni? Ne umete li, da ga vse to, kar od zunaj prihaja v človeka, ne more oskruniti? 19 ker ne gre v srce njegovo, ampak v trebuh in izhaja ven. S tem je proglasil za čiste vse jedi. ^{▼▼Ali: in gre ven po naravni poti, ki čisti vse jedi.} 20 Reče pa: Kar iz človeka izhaja, to ga skruni. 21 Kajti od znotraj, iz srca človeškega, izhajajo hudobne misli, nečistosti, tatvine, uboji, 22 prešeštva, lakomnost, hudobnost, zvijača, požrešnost, nevoščljivo oko, preklinjanje Boga, napuh, nespametnost. 23 Vse te hudobne reči izhajajo od znotraj in skrunijo človeka. 24 In vstane in odide odtod, v kraje tirske in sidonske. In ko je stopil v hišo, ni hotel, da bi kdo zvedel o njem, ali ni se mogel prikriti. 25 Ampak precej, ko je slišala o njem, pride žena, katere hčerka je imela nečistega duha, in mu pade pred noge. 26 Bila pa je žena Grkinja, Sirofeničanka po rodu. In ga prosi, naj izžene zlega duha iz njene hčere. 27 Jezus pa ji reče: Pusti, da se poprej nasitijo otroci; kajti ni lepo, da se vzame kruh otrokom in se vrže psičkom. 28 Ona pa odgovori in mu reče: Da, Gospod, tudi psički pod mizo jedo od drobtinic otrok. 29 In ji reče: Zavoljo te besede pojdi; zli duh je odšel iz tvoje hčere. 30 In odide na svoj dom ter najde otroka ležečega na postelji, in zli duh je bil odšel. 31 In zopet odide iz tirskih krajev in pride skozi Sidon h Galilejskemu morju sredi po pokrajini Deseteromestja. 32 In pripeljejo mu gluhega, ki je nerazločno govoril, ter ga prosijo, naj bi položil nanj roko. 33 In vzame ga na stran od množice, mu položi prste svoje v ušesa in pljune in se dotakne jezika njegovega, 34 in pogledavši na nebo, vzdihne in mu veli: Efata, to je: Odpri se! 35 In odpro se ušesa njegova in razveže se vez jezika njegovega, in razločno je govoril. 36 In zapove jim, naj nikomur ne povedo; čim bolj jim je pa prepovedoval, tem bolj so razglaševali. 37 In presilno so se čudili, govoreč: Vse je prav storil; tudi gluhe napravlja, da slišijo, in neme, da govoré.