Mark 9

9. Poglavje

1In jim reče: Resnično vam pravim, da so nekateri med tukaj stoječimi, ki ne bodo okusili smrti, dokler ne vidijo kraljestva Božjega, da je prišlo z močjo. 2In čez šest dni vzame Jezus Petra in Jakoba in Janeza in jih odpelje na visoko goro same posebe; in izpremeni se pred njimi. 3In oblačila njegova postanejo bleščeča in zelo bela kakor sneg, kakor jih noben belilec na zemlji ne more ubeliti. 4In prikaže se jim Elija z Mojzesom, in pogovarjata se z Jezusom. 5In Peter izpregovori in reče Jezusu: Rabi, dobro nam je tu biti; pa naredimo tri šatore, tebi enega in Mojzesu enega in Eliju enega. 6Ni namreč vedel, kaj bi odgovoril, kajti bili so zelo uplašeni. 7In nastane oblak in jih obsenči, in glas pride iz oblaka: Ta je Sin moj ljubljeni; njega poslušajte. 8In nagloma se ozro in nikogar več ne vidijo razen Jezusa samega s seboj. 9Ko so pa stopali z gore, jim zapove, naj nikomur ne pripovedujejo, kar so videli, dokler Sin človekov ne vstane iz mrtvih. 10In to besedo so ohranili, in vpraševali so med seboj, kaj bi to bilo: vstati iz mrtvih? 11In vprašajo ga, rekoč: Saj pravijo pismarji, da mora Elija poprej priti? 12On pa jim reče: Elija res pride poprej in uravna vse vnovič. A kako je pisano o Sinu človekovem, da mora mnogo pretrpeti in ga bodo za nič šteli? 13Ali pravim vam, da je Elija že prišel, in so mu storili, karkoli so hoteli, kakor je pisano o njem. 14In ko pridejo k učencem, ugledajo veliko množico okoli njih in pismarje, da se ž njimi prepirajo. 15In vsa množica se precej, ko ga ugleda, začudi, in hité k njemu in ga pozdravljajo. 16In jih vpraša: Kaj se prepirate ž njimi? 17In eden iz množice odgovori: Učenik, pripeljal sem k tebi sina svojega, ki ima nemega duha. 18In kjerkoli ga zgrabi, ga meče, in on se peni in škriplje z zobmi, in se suši. Pa sem dejal učencem tvojim, naj ga izženo, a niso mogli. 19On pa jim odgovori in reče: O neverni rod, doklej bom z vami? doklej vas bom trpel? Pripeljite ga k meni! 20In pripeljejo ga k njemu. Komaj ga pa duh ugleda, ga precej strese, da se zgrudi na tla ter se valja in peni. 21In vpraša očeta njegovega: Koliko časa je, odkar se mu je to zgodilo? Ta pa reče: Od malih nog. 22In mnogokrat ga vrže tudi v ogenj ali v vodo, da ga pogubi. Ali, če moreš kaj, usmili se nas in pomagaj nam. 23Jezus pa mu reče: Če moreš kaj! Vse je mogoče tistemu, ki veruje. 24Precej zavpije dečkov oče in s solzami reče: Verujem, Gospod, pomagaj neveri moji! 25Videč pa Jezus, da se steka ljudstvo, zapreti nečistemu duhu, rekoč mu: Duh nemi in gluhi, jaz ti ukazujem, zapusti ga in ne pridi več vanj! 26In zakriči in ga močno strese in izide iz njega. In deček postane kakor mrtev, tako da mnogi pravijo, da je umrl. 27Jezus pa ga prime za roko in ga vzdigne; in vstal je. 28In ko pride v hišo, ga vprašajo učenci njegovi na samem: Kako, da ga mi nismo mogli izgnati? 29In reče jim: Ta rod ne more iziti z ničimer razen z molitvijo in postom. 30In ko so se odpravili odtod, so šli skozi Galilejo, in ni hotel, da bi kdo zvedel. 31Kajti učil je učence svoje in jim pravil: Sin človekov bo izdan v človeške roke, in umorili ga bodo; in ko bo umorjen, vstane tretji dan od smrti. 32Oni pa niso umeli tega govora, a bali so se ga vprašati. 33In pridejo v Kafarnavm. In ko so bili v hiši, jih vpraša: Kaj ste se po poti med seboj menili? 34Oni pa molče; spotoma so se bili namreč med seboj prepirali, kdo da je največji. 35In ko sede, pokliče dvanajstere in jim reče: Če kdo hoče biti prvi, bodi najzadnji od vseh in vsem služabnik. 36In vzame otročiča ter ga postavi v sredo mednje, in ga vzame v naročje in jim reče: 37Kdor sprejme enega takih otročičev v mojem imenu, mene sprejme, in kdor mene sprejme, ne sprejme mene, marveč njega, ki me je poslal. 38Reče mu Janez: Učenik, videli smo nekoga, ki ne hodi za nami, da je z imenom tvojim izganjal hudiče, in smo mu zabranili, ker ne hodi za nami. 39Jezus mu pa reče: Ne branite mu, zakaj nikogar ni, ki bi storil čudež z imenom mojim in bi mogel brž slabo govoriti o meni. 40Kdor namreč ni zoper nas, je z nami. 41Kajti kdorkoli vas napoji s kupico vode v imenu mojem, ker ste Kristusovi, resnično vam pravim, ne izgubi plačila svojega. 42In kdor pohujša enega teh malih, ki verujejo v me, bi mu bilo bolje, da mu obesijo mlinski kamen na vrat in da ga vržejo v morje. 43In če te pohujšuje roka tvoja, odsekaj jo; bolje ti je brez roke priti v življenje nego imeti obe roki in oditi v pekel, v ogenj neugasljivi 44§ kjer njih črv ne umira in ogenj ne ugasne. 45In če te noga tvoja pohujšuje, odsekaj jo; bolje ti je hromemu priti v življenje nego imeti obe nogi in vrženemu biti v pekel ognjeni 46§ kjer njih črv ne umira in ogenj ne gasne. 47In če te oko tvoje pohujšuje, izderi ga; bolje ti je z enim očesom priti v kraljestvo Božje nego imeti dve očesi in vrženemu biti v pekel ognjeni, 48kjer njih črv ne umira in ogenj ne gasne. 49Kajti vsak bo z ognjem osoljen, in vsaka žrtev bo s soljo osoljena. 50Dobra je sol, če pa sol postane neslana, s čim jo boste osolili? Imejte v sebi sol, in mir imejte med seboj.