Proverbs 1

1. Poglavje

1Pregovori Salomona, sina Davidovega, kralja izraelskega: 2da se spozna modrost in uk, da se umejo razumnosti besede, 3da se sprejme pouk v modrem vedenju, v pravičnosti, pravi sodbi in poštenosti, 4da se dá preprostim pamet, mladeniču spoznanje in razsodnost. 5Čul jih bo modri in napredoval v znanosti, in razumnik si pridobode modrih vodil, 6da razume pregovore in skrivnostne izreke, besede modrih in njih uganke. 7Strah Gospodov je začetek znanja; modrost in pouk zaničujejo neumneži. 8Poslušaj, sin moj, očeta svojega pouk in ne zametuj nauka matere svoje: 9kajti krasen venec je to glavi tvoji in verižica zlata tvojemu grlu. 10Sin moj, ako te vabijo grešniki, se jim ne vdaj. 11Ako govore: „Pojdi z nami, na kri prežímo, nedolžnega zalezujmo brez vzroka; 12pogoltnimo jih žive, kakor jih požira smrtni kraj, in nepoškodovane, kakor da bi naglo padli v jamo; 13vsakršno drago blago si pridobimo, s plenom napolnimo hiše svoje; 14srečo izkusi sredi nas, ena mošnja bodi nam vsem!“ – 15sin moj, ne hodi po poti ž njimi, zdrži nogo svojo od njih steze! 16Ker njih noge tečejo za hudim in kri hité prelivat. 17Res, zaman se razpenja mreža pred očmi vsakega ptiča, 18oni pa – sami na svojo kri preže, zalezujejo lastne duše svoje! 19Take so steze njih, ki iščejo krivičnega dobička: jemlje dušo njim, ki si ga lasté. 20Modrost glasno kliče zunaj, na ulicah zaganja svoj glas; 21vpije, kjer se največ ljudstva gnete, ob vhodu v vrata, v mestu, govori besede svoje: 22Doklej, o preprosti, boste ljubili nespamet in, zasmehovalci, imeli veselje v zasmehovanju in, bedaki, sovražili znanje? 23Obrnite se k svarjenju mojemu! Glejte, izlijem vam duha svojega, oznanjala vam bom besede svoje. 24Toda, ko sem klicala, ste se branili, ko sem iztezala roko svojo, nihče se ni zmenil zanjo, 25temuč prezirali ste vse svete moje in svarila mojega si niste želeli: 26zato se bom tudi jaz smejala v nesreči vaši in vas zasmehovala, kadar pride, česar se bojite; 27kadar pride kakor besneča uima, česar se bojite, in se približa nesreča vaša kakor nevihta, ko pridere nad vas stiska in nadloga. 28Tedaj me bodo klicali, pa jim ne odgovorim, skrbno me bodo iskali, a ne najdejo me: 29zato ker so sovražili znanje in strahu Gospodovega niso izvolili, 30svetov mojih niso hoteli, a zaničevali so vse svarjenje moje. 31Zato bodo jedli od sadu pota svojega in sitili se z naklepi svojimi. 32Zakaj bebcev upor jih ubije in brezkrbnost bedakov jih pokonča. 33Kdor pa mene posluša, brez skrbi bo prebival in mir užival, ne boječ se hudega.
Copyright information for SloChraska