Proverbs 5

5. Poglavje

1Sin moj, na modrost mojo pazi, proti umnosti moji nagni uho svoje, 2da obdržiš premišljenost in ustne tvoje ohranijo spoznanje. 3Zakaj med cede ustne tujke in glajša od olja so usta njena. 4Ali njen konec je grenek kakor pelin, oster kakor dvorezen meč. 5Noge njene gredo v smrt, v kraj mrtvih držé stopinje njene. 6Še mar ji ni, da bi krenila na pot življenja; po krivih stezah hodi, a ne ve tega. 7Sedaj torej, sinovi, poslušajte me in ne odstopajte od besed mojih ust. 8Daleč od nje hodi svojo pot in ne bližaj se durim hiše njene, 9da ne bi dal drugim dike svoje in let svojih grozovitniku; 10da ne bi se sitili tujci s premoženjem tvojim in trudi tvoji ostali v hiši inostranca. 11In ne bi zdihoval ob koncu svojem, ko se ti posuši meso in telo, 12in govoril: „Kako sem sovražil pouk in svarjenje je zametalo srce moje! 13Poslušal nisem glasú učiteljev svojih, ne ušesa svojega nagibal k njim, ki so me učili. 14Skoraj da nisem obtičal v vsej nesreči sredi zbora in občine!“ 15Pij vodo iz lastnega vodnjaka in kar ti priteka iz tvojega studenca! 16Ali naj se ven razlivajo viri tvoji, po ulicah tvoji potoki? 17Imej jih sam zase, a ne za tujce s seboj vred. 18Blagoslovljen bodi vrelec tvoj in veseli se žene mladosti svoje, 19košute predrage, gazele drežestne –! prsi njene naj te mamijo vsak čas, vedno hodi zamaknjen v njeno ljubezen! 20Ker zakaj bi taval, sin moj, s tujko in bi objemal prsi tuje ženske? 21Kajti pred očmi Gospodovimi so pota vsakega in on meri vse steze njegove. 22Brezbožnika ujamejo krivice njegove in vrvi greha njegovega ga bodo držale. 23Umre, ker mu nedostaje pouka, in v obilosti nespameti svoje bo blodil.
Copyright information for SloChraska