Psa 119 | SloChraska | STEP | Alef. Blagor njim, ki hodijo brezmadežno po pravem potu, ki živé po postavi Gospodovi .

Psalms 119

119. Poglavje

1 Alef. ^{▼▼Alef, bet, gimel itd. se imenujejo črke hebrejske abecede.} Blagor njim, ki hodijo brezmadežno po pravem potu, ki živé po postavi Gospodovi. 2 Blagor njim, ki hranijo pričevanja njegova, ki ga iščejo iz vsega srca, 3 ki tudi ne delajo krivice, ampak hodijo po potih njegovih. 4 Ti si zapovedal ukaze svoje, da naj se izpolnjujejo pridno. 5 O, da bi pota moja šla tako, da bi izpolnjeval postave tvoje! 6 Tedaj ne pridem v sramoto, ko bom gledal na vse zapovedi tvoje. 7 Hvalil te bom s pravim srcem, ko se bom učil razsodkov pravičnosti tvoje. 8 Postave tvoje bom izpolnjeval, le ne zapusti me nikar! 9 Bet. Kako ohrani mladenič stezo svojo brez madeža? Držeč se je po besedi tvoji. 10 Iz vsega srca svojega te iščem, ne daj, da izgrešim zapovedi tvoje. 11 V srcu svojem sem shranil govor tvoj, da ne grešim zoper tebe. 12 Hvaljen si, Gospod, uči me postave svoje! 13 Z ustnami svojimi pripovedujem vse sodbe tvojih ust. 14 Veselim se pota pričevanj tvojih kakor vseh zakladov. 15 Ukaze tvoje bom premišljeval in pazil na steze tvoje. 16 V postavah tvojih se razveseljujem, besede tvoje ne zabim. 17 Gimel. Dobrotno ravnaj s hlapcem svojim, da bom živel, in hraniti hočem besedo tvojo. 18 Odgrni oči moje, da gledam čuda v zakonu tvojem. 19 Tujec sem na tej zemlji, ne skrivaj mi zapovedi svojih. 20 Duša moja gine od hrepenenja po pravicah tvojih vsak čas. 21 Ti pretiš prevzetnim in preklinjaš, kateri izgrešajo zapovedi tvoje. 22 Odvali od mene sramoto in zaničevanje, ker hranim pričevanja tvoja. 23 Tudi knezi sedé in govoré zoper mene, a hlapec tvoj premišlja postave tvoje. 24 Pričevanja tvoja so vendarle razveseljevanja moja, svetovalci moji. 25 Dalet. V prahu tiči duša moja, oživi me po besedi svoji. 26 Pota svoja sem ti naznanjal, in odgovoril si mi; úči me postav svojih. 27 Daj, da umem pot ukazov tvojih, in premišljeval bom čudovita dela tvoja. 28 Od otožnosti se v solzah taja duša moja, vzdrži me po besedi svoji! 29 Lažnivosti pot odvrni od mene in pouk zakona svojega mi podéli milostno. 30 Zvestobe pot sem izvolil, sodbe tvoje si postavil pred oči. 31 Držim se tvojih pričevanj, Gospod, ne daj, da se osramotim. 32 Po poti zapovedi tvojih bom tekel, ko razširiš srce moje. 33 He. Uči me, Gospod, postav svojih pot, da jo ohranim do konca. 34 Daj mi razum, da hranim zakon tvoj in ga izpolnjujem iz vsega srca. 35 Daj, da hodim po zapovedi tvojih stezi, ker tá me veseli. 36 Nagni srce moje k pričevanjem svojim in ne k dobičku. 37 Odvrni oči moje, da ne gledajo ničemurnosti, in na potih svojih me oživi! 38 Utrdi hlapcu svojemu obljubo svojo, ki je dana v pospeševanje strahu do tebe. 39 Odvrni sramoto mojo, ki se je bojim, ker dobre so sodbe tvoje. 40 Glej, ukazov tvojih želim, v pravičnosti tvoji daj mi živeti. 41 Vav. Pridejo naj mi milosti tvoje, Gospod, zveličanje tvoje po obljubi tvoji; 42 tako bom imel kaj odgovoriti njemu, ki me sramoti, ker upanje imam v besedo tvojo. 43 In ne vzemi docela iz ust mojih besede resnice, ker sodb tvojih čakam. 44 In izpolnjeval bom zakon tvoj stanovitno, vedno in vekomaj. 45 In neprestano bom hodil v svobodi, ker postav tvojih iščem. 46 Govoriti hočem o pričevanjih tvojih tudi pred kralji, in ne bode me sram. 47 In razveseljeval se bom v zapovedih tvojih, ki so se mi omilile. 48 In dvignem roke svoje do zapovedi tvojih, ki jih ljubim, in preudarjal bom postave tvoje. 49 Zajin. Spomni se besede, ki si jo dal hlapcu svojemu, s katero si me utrdil v upanju. 50 To mi je tolažilo v bridkosti moji, da me je beseda tvoja oživila. 51 Prevzetniki so se mi posmehovali silno, a od postave tvoje nisem krenil. 52 Spominjal sem se sodb tvojih od nekdaj in se tolažil. 53 Togota me je zgrabila spričo brezbožnikov, ki zapuščajo zakon tvoj. 54 Sladki spevi so mi postave tvoje v hiši mojega tujčevanja. 55 Po noči se spominjam imena tvojega, Gospod, in zakon tvoj izpolnjujem. 56 To mi je bilo dano, ker sem hranil ukaze tvoje. 57 Het. Delež moj je Gospod, rekel sem, da bi izpolnjeval besede tvoje. 58 Ponižno molim pred obličjem tvojim iz vsega srca svojega, milost mi izkaži po obljubi svoji. 59 Premislil sem pota svoja in obrnil sem noge svoje k pričevanjem tvojim. 60 Hitim in se ne obotavljam izpolnjevati zapovedi tvoje. 61 Zadrge brezbožnih so me ovile, a postave tvoje ne zabim. 62 Opolnoči vstajam hvalit te zavoljo sodb pravičnosti tvoje. 63 Tovariš sem vsem, ki se te bojé in izpolnjujejo povelja tvoja. 64 Milosti tvoje, o Gospod, polna je zemlja, postav svojih me úči. 65 Tet. Dobro si storil hlapcu svojemu, Gospod, po besedi svoji. 66 Dobre razsodnosti in spoznanja me úči, ker zapovedim tvojim verujem. 67 Preden sem bil ponižan, sem zahajal v zmote, sedaj pa izpolnjujem govor tvoj. 68 Dober si in dobro delaš, úči me postav svojih. 69 Zvijačo so skovali zoper mene prevzetniki, jaz pa iz vsega srca hranim povelja tvoja. 70 Debelí se kakor z mastjo njih srce, jaz pa se zakona tvojega radujem. 71 V dobro mi je bilo, da sem bil ponižan, da bi se učil postav tvojih. 72 Boljši mi je zakon tvojih ust nego tisoči zlata in srebra. 73 Jod. Roke tvoje so me naredile in pripravile, stóri me razumnega, da se učim zapovedi tvojih. 74 Kateri se te boje, me bodo videli ter se veselili, ker imam v besedi tvoji nado svojo. 75 Spoznavam, Gospod, da so pravične sodbe tvoje in da si me v zvestobi ponižal. 76 Bodi, prosim, milost tvoja mi v tolažbo, po obljubi tvoji hlapcu tvojemu. 77 Dojde naj mi usmiljenje tvoje, da živim, ker zakon tvoj je vse veselje moje. 78 Osramoté se naj prevzetniki, ker so me z lažjo tlačili; jaz pa premišljujem povelja tvoja. 79 Povrnejo se naj k meni, ki se boje tebe, in tisti, ki poznajo pričevanja tvoja. 80 Srce moje se popolnoma pokoravaj postavam tvojim, da ne pridem v sramoto. 81 Kaf. Duša moja koprni po zveličanju tvojem, besede tvoje čakam. 82 Oči moje koprne po obljubi tvoji, ko govorim: Kdaj me potolažiš? 83 Dasi sem podoben mehu v dimu, postav tvojih nisem pozabil. 84 Koliko bode dni hlapca tvojega? Kdaj boš sodil nje, ki me preganjajo? 85 Jame mi kopljejo prevzetniki, ki se ne ravnajo po zakonu tvojem. 86 Vse zapovedi tvoje so resnica; po krivem me preganjajo, pomagaj mi! 87 Skoraj so me uničili na zemlji, jaz pa se nisem izneveril ukazom tvojim. 88 Po milosti svoji me oživi, in hranil bom pričevanja tvojih ust. 89 Lamed. Na vekomaj, o Gospod, je utrjena beseda tvoja v nebesih. 90 Od roda do roda traja zvestoba tvoja: ustanovil si zemljo, in ona stoji. 91 Po tvojih naredbah stoji vse še danes, kajti vse stvari služijo tebi. 92 Ako bi ne bil zakon tvoj vse veselje moje, zdavnaj bi že bil poginil v nadlogi svoji. 93 Nikdar ne pozabim povelj tvojih, ker ž njimi si me oživil. 94 Tvoj sem, reši me, ker ukazov tvojih iščem. 95 Ko name prežé brezbožni, da me pogubé, pregledujem pričevanja tvoja. 96 Videl sem, da sleherna stvar, še tako popolna, ima svoj konec, a zapoved tvoja je širna brez meje. 97 Mem. Kako ljubim zakon tvoj! ves dan je o njem premišljevanje moje. 98 Modrejšega od sovražnikov mojih me delajo zapovedi tvoje, ker vekomaj so moja last. 99 Razumnejši sem postal od vseh učenikov svojih, ker pričevanja tvoja so premišljevanje moje. 100 Previdnejši sem od starcev, ker hranim povelja tvoja. 101 Od vsake hudobne steze zadržujem noge svoje, da bi izpolnjeval besedo tvojo. 102 Od sodb tvojih se ne ganem, ker ti me poučuješ. 103 Kako sladke so grlu mojemu besede tvoje, slajše od medú ustom mojim! 104 Po poveljih tvojih pridobivam razumnost, zato sovražim vsako stezo lažnivosti. 105 Nun. Svetilo nogi moji je beseda tvoja in stezi moji luč. 106 Prisegel sem, tudi uveljavil: izpolnjevati razsodke pravičnosti tvoje. 107 Ponižan sem silno, Gospod, oživi me po besedi svoji! 108 Prostovoljne daritve ust mojih milo sprejemaj, Gospod, in razsodkov svojih me úči! 109 Duša mi je vedno v nevarnosti, vendar ne zabim zakona tvojega. 110 Brezbožniki so mi nastavili zanko, vendar od ukazov tvojih ne zahajam. 111 Pričevanja tvoja sem prejel v posest na veke, ker so veselje mojemu srcu. 112 Srce svoje sem nagnil, da izpolnjuje postave tvoje vedno do konca. 113 Sameh. Ljudi dvojih misli sovražim, zakon tvoj pa ljubim. 114 Zatišje si moje in ščit moj, v besedi tvoji imam nado. 115 Umeknite se od mene, hudodelniki, jaz hočem hraniti zapovedi svojega Boga! 116 Bodi mi podpora po obljubi svoji, da živim, in ne pusti, da se osramotim v nadi svoji. 117 Podpiraj me in varen bodem in gledal bom vedno na postave tvoje. 118 Vse, ki izgrešujejo postave tvoje, zametaš, kajti laž je, s čimer se slepijo. 119 Kakor žlindro odpravljaš vse brezbožne na zemlji; zatorej ljubim pričevanja tvoja. 120 Od strahu pred teboj trepeče meso moje in bojim se tvojih sodb. 121 Ajin. Pravo sem delal in pravičnost; ne izročaj me njim, ki me stiskajo. 122 Porok bodi hlapcu svojemu na dobro; naj me ne zatirajo prevzetni. 123 Oči moje koprné po zveličanju tvojem in po obljubi pravičnosti tvoje. 124 Ravnaj po milosti svoji s hlapcem svojim, in postav svojih me uči. 125 Hlapec sem tvoj, stori me razumnega, da spoznam pričevanja tvoja. 126 Čas je, da delaš, Gospod, ker v nič so deli zakon tvoj. 127 Zatorej bolj ljubim zapovedi tvoje nego zlato, nego najčistejše zlato. 128 Zato spoznavam vse ukaze tvoje za prave, vsako stezo lažnivosti sovražim. 129 Pe. Čudovita so pričevanja tvoja, zato jih hrani duša moja. 130 Komur se beseda tvoja razodene, prejme luč, in razumnost daje ona preprostim. 131 Usta svoja sem odprl v hrepenenju, ker žejen sem zapovedi tvojih. 132 Ozri se v me in usmili se me, kakor je prav za tiste, ki ljubijo ime tvoje. 133 Noge moje utrdi s poveljem svojim in ne daj, da gospoduje kaka krivica nad menoj. 134 Otmi me zatiranja ljudi, da izpolnjujem ukaze tvoje. 135 Daj, da sveti obličje tvoje nad hlapcem tvojim, in uči me postav svojih. 136 Potoki vodá teko iz mojih oči zaradi njih, ki se ne pokoré zakonu tvojemu. 137 Cade. Pravičen si, Gospod, in prave so sodbe tvoje. 138 Kar si zaukazal v svojih pričevanjih, je pravičnost, in zvestoba popolnoma. 139 Od gorečnosti svoje ginem, ker so pozabili besede tvoje zatiralci moji. 140 Dobro preizkušena kakor z ognjem je beseda tvoja, zato jo ljubi hlapec tvoj. 141 Majhen sem jaz in zaničevan, a povelj tvojih ne zabim. 142 Pravičnost tvoja je pravičnost večna in postava tvoja je resnica. 143 Zatira in stiska sta me zadeli, zapovedi tvoje pa so veselje moje. 144 Pričevanja tvoja so pravična vekomaj; dodeli mi razumnost, in živel bom. 145 Kof. Iz vsega srca kličem, usliši me, o Gospod! hraniti hočem tvoje postave. 146 Ko te kličem, reši me, in hranil bom pričevanja tvoja. 147 Jutranji svit sem prehitel, da vpijem; besede tvoje sem čakal. 148 Oči moje so prehitevale nočne straže, da bi premišljal govor tvoj. 149 Glas moj poslušaj po milosti svoji, Gospod, oživi me po pravdnih naredbah svojih. 150 Bližajo se mi tisti, ki jim gre za sramotno delo, ki so daleč od zakona tvojega. 151 A ti si blizu, Gospod, in vse zapovedi tvoje so resnica. 152 Zdavnaj vem iz pričevanj tvojih, da si jih ustanovil na veke. 153 Reš. Ozri se na nadlogo mojo in reši me, ker zakona tvojega ne zabim. 154 Prevzemi pravdo mojo in odreši me, po obljubi svoji oživi me. 155 Daleč od krivičnih je zveličanje, ker jim ni mar za postave tvoje. 156 Usmiljenje tvoje je preobilo, Gospod, po sodbah svojih oživi me! 157 Dasi je mnogo preganjalcev in stiskalcev mojih, od pričevanj tvojih ne krenem. 158 Videl sem nezvestnike, in gnusilo se mi je, ker se ne držé govora tvojega. 159 Glej, da ljubim povelja tvoja, Gospod, po milosti svoji oživi me! 160 Vsebina besed tvojih je sama resnica, in vekomaj velja vsak razsodek tvoje pravičnosti. 161 Šin. Knezi so me preganjali po nedolžnem, samo pred besedo tvojo je trepetalo moje srce. 162 Veselim se besede tvoje, kakor kdor je našel plen obilen. 163 Laž sovražim in mrzim, zakon tvoj pa ljubim. 164 Sedemkrat te hvalim na dan zaradi sodb pravičnosti tvoje. 165 Velik mir imajo, kateri ljubijo zakon tvoj, in ni jim spotike. 166 Zveličanja tvojega čakam, Gospod, in zapovedi tvoje izpolnjujem. 167 Duša moja hrani pričevanja tvoja in ljubim jih močno. 168 Povelja tvoja hranim in pričevanja tvoja, ker vsa pota moja so pred teboj. 169 Tav. Vpitje moje se bližaj tvojemu obličju, Gospod, daj mi razumnost po besedi svoji. 170 Prošnja moja pridi pred obličje tvoje, po obljubi svoji otmi me. 171 Hvala bo vrela iz ustnic mojih, ko me boš učil postav svojih. 172 Jezik moj bo prepeval govor tvoj, kajti vse zapovedi tvoje so pravične. 173 V pomoč mi bodi roka tvoja, ker sem izvolil povelja tvoja. 174 Po zveličanju tvojem hrepenim, Gospod, in zakon tvoj je vse veselje moje. 175 Živi naj duša moja, da hvali tebe, in sodbe tvoje naj pomagajo meni. 176 Blodim kakor ovca izgubljena, išči svojega hlapca, ker zapovedi tvojih nisem pozabil.