Psalms 56

56. Poglavje

1{Načelniku godbe, kakor ‚Nema golobica v oddaljenih krajih‘. Davidova zlata pesem, ko so ga prijeli Filistejci v Gatu.} Milosten mi bodi, o Bog, ker rohneč me preganja človek, ves dan se z menoj bojuje in me stiska. 2Rohne zalezovalci moji ves dan, ker mnogo jih je, ki se zoper mene vojskujejo ošabno. 3Ob dnevu, ko me strah obhaja, stavim svoje upanje vate. 4V Bogu bom hvalil besedo njegovo; v Boga upam, ne bom se bal: Kaj mi more storiti meso? 5Ves dan prevračajo moje besede, zoper mene merijo vse njih misli v hudo. 6Zbirajo se in skrivajo se v prežo, pazijo mi na stopinje, ker mi strežejo po življenju. 7Se li bodo rešili ob taki hudobnosti? V jezi pahni ljudstva, o Bog! 8Ti imaš seštete ure tavanja mojega. Deni v lagvico svojo vsako solzo mojo, ali bi jih ne imel v zaznamku svojem? 9Potem se umaknejo sovražniki moji v dan, ko bom klical; to vem, da mi je Bog na strani. 10V Bogu bom hvalil besedo, v Gospodu hvalil besedo. 11V Boga upam, ne bom se bal: Kaj mi more storiti človek? 12Dolžan sem ti, o Bog, obljube; hvalne daritve ti bom opravljal. 13Ker ti si otel dušo mojo smrti, tudi noge moje padca, da neprestano hodim pred Bogom v življenja luči.
Copyright information for SloChraska