Psalms 91

91. Poglavje

1Kdor stanuje v zavetju Najvišjega, bo počival v senci Vsemogočnega. 2Zato pravim Gospodu: Pribežališče si moje in grad moj, Bog moj, v katerega upam. 3Kajti on te bo rešil iz zanke ptičarjeve in kuge pogubne. 4S perutjo svojo te pokrije, in pod krili njegovimi ti bo zavetje, ščit in bran je resnica njegova. 5Ne boj se nočnega strahu, ne pšice, ki šviga po dnevi, 6ne pogube, ki lazi v temi, ne kuge, ki razsaja opoldne. 7Pade jih ob strani tvoji tisoč in desetkrat tisoč na desnici tvoji, a k tebi se ne približa. 8Samo z očmi svojimi boš to gledal in videl povračilo brezbožnikov. 9Ker si rekel: Ti, Gospod, si pribežališče moje, Najvišjega si postavil za prebivališče svoje, 10ne zadene te nesreča nobena in šiba se ne približa šatoru tvojemu. 11Zakaj angelom svojim zapove zate, da te hranijo po vseh potih tvojih. 12Na rokah te bodo nosili, da ne zadeneš z nogo svojo ob kamen. 13Po divjem levu boš hodil in po kači, teptal boš leva mladiča in zmaja. 14Ker mi je vdan v ljubezni, pravi Bog, ga hočem oteti; na varno ga postavim, ker pozna ime moje. 15Kadar me zakliče, ga uslišim, na strani mu bodem v stiski; rešim ga in počastim. 16Nasitim ga z dolgostjo življenja in storim, da z veseljem gleda zveličanje moje.
Copyright information for SloChraska