Zechariah 1

1. Poglavje

1Osmi mesec v drugem letu Darija je prišla beseda Gospodova Zahariju, sinu Berekija, sina Idovega, proroku, govoreč: 2Gospod se je silno srdil nad očeti vašimi. 3Zato jim reci: Tako pravi Gospod nad vojskami: Izpreobrnite se k meni, govori Gospod nad vojskami, in obrnem se k vam, pravi Gospod nad vojskami. 4Ne bodite kakor očetje vaši, ki so jim glasili prejšnji proroki, govoreč: Tako veli Gospod nad vojskami: Izpreobrnite se vendar od hudobnih potov in od hudih dejanj svojih! ali niso poslušali in niso pazili name, govori Gospod. 5Očetje vaši, kje so? in proroki, žive li vekomaj? 6Toda besede in postave moje, ki sem jih zapovedal hlapcem svojim prorokom, niso li zadele očetov vaših? In izpreobrnili so se in rekli: Kakor je Gospod nad vojskami namenil nam storiti, po naših potih in po naših dejanjih, tako nam je storil. 7Štiriindvajseti dan enajstega meseca, ki je mesec Šebat, v drugem letu Darija, je prišla beseda Gospodova Zahariju, sinu Berekija, Idovega sina, proroku, in je rekel: 8Videl sem po noči, in glej, mož je sedel na rdečem konju in stal med mirtami, ki so rasle v dolini, in za njim so bili konji rdeči, rjavi in beli. 9In rečem: Gospod moj, kdo so ti? In angel, ki je govoril z menoj, mi reče: Pokažem ti, kdo so ti. 10In odgovori mož, ki je stal med mirtami, in reče: Ti so, ki jih je Gospod poslal, da prehodijo zemljo. 11In odgovore angelu Gospodovemu, ki je stal med mirtami, rekoč: Obhodili smo zemljo, in glej, vsa zemlja je tiha in počiva. 12Tedaj izpregovori angel Gospodov in reče: O Gospod nad vojskami, doklej se ne usmiliš Jeruzalema in mest Judovih, na katera si se srdil že sedemdeset let? 13In Gospod je odgovoril angelu, ki je z menoj govoril, dobre besede, tolažilne besede. 14Angel pa, ki je govoril z menoj, mi reče: Oglási in reci: Tako pravi Gospod nad vojskami: Vnet sem za Jeruzalem in za Sion z veliko gorečnostjo; 15in z velikim srdom se srdim nad lahkoživnimi poganskimi narodi; kajti jezil sem se le malo, oni pa so nesrečo pospeševali. 16Zato pravi tako Gospod: Obrnil sem se zopet k Jeruzalemu z mnogim usmiljenjem; hiša moja se bo zidala v njem, govori Gospod nad vojskami, in merska vrv bo raztegnjena čez Jeruzalem. 17Dalje še oglási in reci: Tako pravi Gospod nad vojskami: Mesta moja bodo zopet imela obilost dobrot; in Gospod zopet potolaži Sion in zopet izvoli Jeruzalem. 18In povzdignem oči in vidim, in glej: štirje rogovi. 19In rečem angelu, ki je govoril z menoj: Kaj so ti? In mi reče: To so rogovi, ki so razkropili Judo, Izraela in Jeruzalem. 20Potem mi pokaže Gospod štiri kovače. 21In vprašam: Kaj so ti prišli delat? In mi reče: Oni so rogovi, ki so tako razkropili Judo, da ni nihče več vzdignil glave; ti pa so prišli, da one prestrašijo in da odbijejo rogove narodom, ki so povzdignili rog zoper deželo Judovo, da bi jo razmetali.
Copyright information for SloChraska