1Ki 19 | SloKJV | STEP | Aháb je Jezabeli povedal vse, kar je storil Elija in poleg tega kako je z mečem umoril vse preroke.

1 Kings 19

19. Poglavje

1 Aháb je Jezabeli povedal vse, kar je storil Elija in poleg tega kako je z mečem umoril vse preroke. 2 Potem je Jezabela k Eliju poslala poslanca, rekoč: „Tako naj mi storijo bogovi in tudi več, če ne bom jutri okrog tega časa naredila tvojega življenja kakor življenja enega izmed teh.“ 3 Ko je to videl, je vstal in hodil za svoje življenje in prišel v Beeršébo, ki pripada Judu in tam pustil svojega služabnika.

4 Toda on sam je odšel pot enega dne v divjino in prišel ter se usedel pod brinovo drevo. in zase ^{▼▼zase: hebr. za svoje življenje.} je zahteval, da bi lahko umrl in rekel: „Dovolj je. Sedaj, oh Gospod, vzemi moje življenje, kajti nisem boljši kakor moji očetje.“ 5 Ko se je ulegel in pod brinovim drevesom zaspal, glej, takrat se ga je dotaknil angel in mu rekel: „Vstani in jej.“ 6 Pogledal je in glej, tam je bil kolač, pečen na ogorkih in vrč vode pri njegovi ^{▼▼njegovi…: hebr. njegovem vzglavniku.} glavi. Jedel je in pil ter ponovno legel. 7 Gospodov angel je ponovno prišel, drugič, se ga dotaknil in rekel: „Vstani in jej, kajti potovanje je preveliko zate.“ 8 Vstal je, jedel, pil in hodil v moči te hrane štirideset dni in štirideset noči do Božje gore Horeb.

9 In prišel tja v votlino ter tam prenočil. Glej, k njemu je prišla beseda od Gospoda in on mu je rekel: „Kaj delaš tukaj, Elija?“ 10 Rekel je: „Bil sem zelo goreč za Gospoda, Boga nad bojevniki, kajti Izraelovi otroci so zapustili tvojo zavezo, zrušili tvoje oltarje in z mečem pomorili tvoje preroke, in jaz, ^c celó samo jaz sem ostal in strežejo mi po življenju, da bi mi ga vzeli.“ 11 In on je rekel: „Pojdi naprej in stoj na gori pred Gospodom.“ Glej, Gospod je šel mimo in velik, močan veter je trgal gore in skale drobil na koščke pred Gospodom, toda Gospod ni bil v vetru. In za vetrom potres, toda Gospod ni bil v potresu. 12 In za potresom ogenj, toda Gospod ni bil v ognju. In za ognjem tih, majhen glas. 13 Bilo je tako, ko je Elija to slišal, da je svoj obraz zavil v svoje ogrinjalo in odšel ven in stal na vhodu votline. Glej, tam je prišel k njemu glas in rekel: „Kaj delaš tukaj, Elija?“ 14 Rekel je: „Bil sem zelo goreč za Gospoda, Boga nad bojevniki, ker so Izraelovi otroci zapustili tvojo zavezo, zrušili tvoje oltarje in z mečem pomorili tvoje preroke. Jaz, celó samo jaz sem ostal in strežejo mi po življenju, da bi mi ga vzeli.“ 15 Gospod mu je rekel: „Pojdi, vrni se po svoji poti k divjini Damaska in ko prideš, mazili Hazaéla, ^{▼▼[Hazaél: hebr. Bog je videl.]} da postane kralj nad Sirijo. 16 Nimšíjevega sina Jehúja pa boš mazilil, da bo kralj nad Izraelom. Šafátovega sina Elizeja, ^{▼▼Elizeja: gr. Eliseus; [hebr. Bog bogastev.]
,} ^f iz Abél Mehóle, pa boš mazili, da bo prerok namesto tebe. 17 Zgodilo se bo, ^g da tisti, ki pobegne Hazaélovemu meču, ga bo ubil Jehú. Tistega, ki pobegne pred Jehújevim mečem, pa bo ubil Elizej. 18 ^h Vendar ^{▼▼Vendar…: ali, Vendar jih bom.} sem si jih pustil v Izraelu sedem tisoč, vsa kolena, ki se niso upognila Báalu in vsaka usta, ki ga niso poljubila.“

19 Tako je odpotoval od tam in našel Šafátovega sina Elizeja, ki je oral z dvanajstimi volovskimi jarmi pred seboj in on je bil z dvanajstim. Elija je šel mimo njega in svoje ogrinjalo vrgel nanj. 20 Ta je pustil vole in stekel za Elijem ter rekel: „Pusti me, prosim te, poljubiti svojega očeta in svojo mater in potem ti bom sledil.“ Rekel mu je: „Pojdi ^{▼▼Pojdi…: hebr. Pojdi, vrni se.} ponovno nazaj, kajti kaj sem ti storil?“ 21 Vrnil se je nazaj od njega, vzel volovski jarem, jih usmrtil in njihovo meso skuhal z volovskimi pripravami in dal ljudstvu in so jedli. Potem je vstal, odšel za Elijem in mu služil.