1Ki 20 | SloKJV | STEP | Sirski kralj Ben Hadád je zbral skupaj vso svojo vojsko, in tam je bilo z njim dvaintrideset kraljev, konji in bojni vozovi. Odšel je gor, oblegal Samarijo in se vojskoval zoper njo.

1 Kings 20

20. Poglavje

1 Sirski kralj Ben Hadád je zbral ^{▼▼[Leta 901 pred Kristusom.]} skupaj vso svojo vojsko, in tam je bilo z njim dvaintrideset kraljev, konji in bojni vozovi. Odšel je gor, oblegal Samarijo in se vojskoval zoper njo. 2 V mesto je poslal poslance, k Izraelovemu kralju Ahábu in mu rekel: „Tako govori Ben Hadád: 3 ‚Tvoje srebro in tvoje zlato je moje. Tudi tvoje žene in tvoji otroci, celó najčednejši, so moji.‘“ 4 Izraelov kralj je odgovoril in rekel: „Moj gospod, oh kralj, glede na tvoj govor: ‚Jaz sem tvoj in vse kar imam.‘“ 5 Poslanci so ponovno prišli in rekli: „Tako govori Ben Hadád, rekoč: ‚Čeprav sem poslal k tebi, rekoč: ‚Izročil mi boš svoje srebro, svoje zlato, svoje žene in svoje otroke, 6 bom vendar naslednji dan, okrog tega časa, k tebi poslal svoje služabnike in preiskali bodo tvojo hišo in hiše tvojih služabnikov, in zgodilo se bo, da karkoli je prijetno ^{▼▼prijetno: hebr. všečno.} v tvojih očeh, da bodo to položili v svojo roko in to odnesli proč.‘“ 7 Potem je Izraelov kralj poklical vse starešine dežele in rekel: „Spoznajte, prosim vas in poglejte kako ta mož išče vragolijo, kajti k meni je poslal po moje žene, po moje otroke, po moje srebro in po moje zlato, pa mu ^{▼▼mu…: hebr. nisem zadržal pred njim.} nisem odrekel.“ 8 Vse starešine in vse ljudstvo mu je reklo: „Ne prisluhni mu niti ne privoli.“ 9 Zatorej je Ben Hadádovim poslancem rekel: „Mojemu gospodu kralju povejte: ‚Vse, po kar si prvič poslal k svojemu služabniku, bom storil, toda te stvari ne morem storiti.‘“ Poslanci so odšli in mu ponovno prinesli besedo. 10 Ben Hadád je poslal k njemu in rekel: „Bogovi naj mi tako storijo in še več, če bo prah Samarije zadoščal za prgišča vsega ljudstva, ki mi ^{▼▼mi…: hebr. so pri mojih stopalih.} sledi.“ 11 Izraelov kralj je odgovoril in rekel: „Povej mu: ‚Naj se tisti, ki si opasuje svojo opremo, ne baha kakor, da jo je že odložil.‘“

12 Pripetilo se je, ko je Ben Hadád slišal to sporočilo, ^{▼▼sporočilo: hebr. besedo.} medtem ko je pil on in kralji v pavilijonih, ^{▼▼pavilijonih: ali, šotorih.} da je rekel svojim služabnikom: „Postrojite ^{▼▼Postrojite…: ali, Namestite stroje. In namestili so stroje.} se v vrsto.“ In postavili so se v vrsto zoper mesto.

13 Glej, tam je ^{▼▼je…: hebr. se je h kralju Ahábu približal.} h kralju Ahábu prišel prerok iz Izraela, rekoč: „Tako govori Gospod: ‚Ali si videl vso to veliko množico? Glej, ta dan jo bom izročil v tvojo roko, in ti boš vedel, da sem jaz Gospod.‘“ 14 Aháb je rekel: „Po kom?“ Rekel je: „Tako govori Gospod: ‚Celó po mladeničih ^{▼▼mladeničih…: ali, služabnikih.} princev provinc.‘“ Potem je rekel: „Kdo bo ukazoval ^{▼▼ukazoval…: hebr. zvezal bitko, ali, povezoval bitko.} bitki?“ Odgovoril je: „Ti.“ 15 Potem je preštel mladeniče princev provinc in bilo jih je dvesto dvaintrideset. Za njimi je preštel vse ljudstvo, celo vse Izraelove otroke, bilo [jih je] sedem tisoč. 16 Ven so odšli opoldan. Toda Ben Hadád se je v paviljonih opijal do pijanosti, on in kralji, dvaintrideset kraljev, ki so mu pomagali. 17 Mladeniči princev provinc so prvi odšli ven in Ben Hadád je poslal ven in povedali so mu, rekoč: „Tam so prišli možje iz Samarije.“ 18 Rekel je: „Če so prišli ven za mir, jih ujemite žive, ali če so prišli ven za vojno, jih ujemite žive.“ 19 Tako so ti mladeniči princev provinc prišli ven iz mesta in vojska, ki jim je sledila. 20 Usmrtili so vsak svojega moža in Sirci so zbežali, Izrael pa jih je zasledoval in sirski kralj Ben Hadád je s konjeniki pobegnil na konju. 21 Izraelov kralj je odšel ven in udaril konje in vozove in Sirce usmrtil z velikim pokolom.

22 Prerok je prišel k Izraelovemu kralju in mu rekel: „Pojdi, okrepi se in se ozri in poglej kaj počneš, kajti ob vrnitvi leta bo kralj iz Sirije ponovno prišel gor zoper tebe.“ 23 Služabniki kralja iz Sirije so mu rekli: „Njihovi bogovi so bogovi hribov, zato so bili močnejši kakor mi, toda naj se borimo zoper njih na ravnini in bomo zagotovo močnejši kakor oni. 24 Stôri to stvar. Kralje vzemi proč, vsakega moža iz svojega kraja in namesto njih postavi poveljnike. 25 Naštej si vojsko, podobno vojski, ki si ^{▼▼si…: hebr. je padla.} jo izgubil, konja za konja in bojni voz za bojni voz, in mi se bomo borili zoper njih na ravnini in bomo zagotovo močnejši kakor oni.“ Prisluhnil je njihovemu glasu in tako storil. 26 Pripetilo se je ob vrnitvi leta, ^{▼▼[Leta 900 pred Kristusom.]} da je Ben Hadád preštel Sirce in odšel gor v Afék, da ^{▼▼da…: hebr. v vojno z Izraelom.} se bori zoper Izrael. 27 Izraelovi otroci so bili prešteti in so bili vsi prisotni ^{▼▼prisotni: ali, negovani.} in odšli zoper njih. Izraelovi otroci so se utaborili pred njimi kakor dva majhna tropa kozličkov, toda Sirci so napolnili deželo.

28 Prišel je Božji mož in spregovoril Izraelovemu kralju ter rekel: „Tako govori Gospod: ‚Ker so Sirci rekli: ‚Gospod je Bog hribov, toda on ni Bog dolin, zato bom vso to veliko množico izročil v tvojo roko in spoznali boste, da jaz sem Gospod.‘“ 29 Sedem dni so taborili eden nasproti drugemu. In bilo je tako, da so se na sedmi dan spoprijeli in Izraelovi otroci so v enem dnevu izmed Sircev usmrtili sto tisoč pešcev. 30 Toda ostali so pobegnili v Afék, v mesto in tam je obzidje padlo na sedemindvajset tisoč mož, ki so ostali. Ben Hadád pa je pobegnil in prišel v ^{▼▼v…: ali, iz sobe v sobo; hebr. v sobo znotraj sobe.} mesto, v notranjo sobo.

31 Njegovi služabniki so mu rekli: „Glej sedaj, slišali smo, da so kralji Izraelove hiše usmiljeni kralji. Pusti nam, prosimo te, da opašemo vrečevino okoli svojih ledij in vrvi na naše glave in pojdimo ven k Izraelovemu kralju. Morda bo rešil tvoje življenje.“ 32 Tako so na svoja ledja opasali vrečevino, na svoje glave položili vrvi in prišli k Izraelovemu kralju ter rekli: „Tvoj služabnik Ben Hadád govori: ‚Prosim te, pusti me živega.‘“ Rekel je: „Je še živ? On je moj brat.“ 33 Torej možje so marljivo opazovali ali bo katerakoli stvar prišla od njega in jo hitro zgrabili ter rekli: „Tvoj brat Ben Hadád.“ Potem je rekel: „Pojdite, privedite ga.“ Potem je Ben Hadád prišel naravnost k njemu in dal mu je, da je prišel gor v bojni voz. 34 Ben Hadád mu je rekel: „Mesta, ki jih je moj oče vzel od tvojega očeta, bom povrnil in zase si boš naredil ulice ^{▼▼ulice: ali, trgovske kraje.} v Damasku, kakor jih je moj oče naredil v Samariji.“ Potem je Aháb rekel: „S to zavezo te bom poslal proč.“ Tako je z njim sklenil zavezo in ga poslal proč.

35 Nek človek, izmed preroških sinov, je rekel svojemu bližnjemu po Gospodovi besedi: „Udari me, prosim te.“ Človek pa je odklonil, da bi ga udaril. 36 Potem mu je rekel: „Ker nisi ubogal Gospodovega glasu, glej, te bo takoj, ko odideš od mene, ubil lev.“ In takoj, ko je odšel od njega, ga je našel lev in ga usmrtil. 37 Potem je našel drugega moža in rekel: „Udari me, prosim te.“ Mož ga je udaril, tako ^{▼▼tako…: hebr. udarjal in ranil.} da ga je pri udarjanju ranil. 38 Tako je prerok odšel in ob poti čakal na kralja in se preoblekel, s pepelom na svojem obrazu. 39 Ko je kralj šel mimo, je ta vpil h kralju in rekel: „Tvoj služabnik je odšel ven v sredo bitke in glej, mož se je obrnil vstran in mi privedel moža ter rekel: ‚Varuj tega moža. Če bo na kakršenkoli način ta izginil, potem bo tvoje življenje za njegovo življenje ali pa boš plačal ^{▼▼plačal: hebr. odtehtal.} talent srebra.‘ 40 Medtem ko je bil tvoj služabnik zaposlen tukaj in tam, je ^{▼▼je…: hebr. njega ni bilo.} oni odšel.“ Izraelov kralj mu je rekel: „Takšna bo tvoja sodba; ti si jo odločil.“ 41 § Pohitel je in si iz svojega obraza obrisal pepel in Izraelov kralj ga je prepoznal, da je bil izmed prerokov. 42 In ta mu je rekel: „Tako govori Gospod: ‚Ker ^t si iz svoje roke izpustil moža, katerega sem določil za popolno uničenje, zato bo šlo tvoje življenje za njegovo življenje in tvoje ljudstvo za njegovo ljudstvo.‘“ 43 Izraelov kralj je odšel k svoji hiši hud in nezadovoljen ter prišel v Samarijo.