1Ki 7 | SloKJV | STEP | Toda Salomon je svojo lastno hišo gradil trinajst let in dokončal vso svojo hišo.

1 Kings 7

7. Poglavje

1 Toda Salomon je svojo lastno hišo gradil trinajst ^a let ^{▼▼[Leta 1005 do 992 pred Kristusom.]} in dokončal vso svojo hišo.

2 Zgradil je tudi hišo libanonskega gozda; njena dolžina je bila sto komolcev, njena širina petdeset komolcev in njena višina trideset komolcev, na štirih vrstah cedrovih stebrov, s cedrovimi bruni na stebrih. 3 Ta je bila pokrita s cedrovino zgoraj na brunih, ^{▼▼brunih: hebr. rebrih.} ki so ležala na petinštiridesetih stebrih, [po] petnajst v vrsti. 4 Tam so bila okna v treh vrstah in svetloba ^{▼▼svetloba…: hebr. pogled nasproti pogledu.} je bila nasproti svetlobi v treh vrstah. 5 Vsa ^{▼▼Vsa…: ali, Vsi prostori in stebri so bili štirioglati v zasnovi.} vrata in podboji so bili štirioglati, z okni in svetloba je bila nasproti svetlobi v treh vrstah.

6 Naredil je preddverje iz stebrov. Njegova dolžina je bila petdeset komolcev in njegova širina trideset komolcev. Preddverje je bilo pred njimi; in drugi stebri in debela bruna so bila pred ^{▼▼pred: ali, glede na njih.} njimi.

7 Potem je naredil preddverje za prestol, kjer bi lahko sodil, celó preddverje sodbe. To je bilo prekrito s cedrovino od ene ^{▼▼ene…: hebr. tal do tal.} strani tal do druge.

8 Hiša, v kateri je prebival, je imela drug dvor znotraj preddverja, ki je bilo iz podobnega dela. Salomon je naredil tudi hišo za faraonovo hči, ki ^h si jo je vzel za ženo, podobno temu preddverju. 9 Vse te so bile iz dragih kamnov, glede na mere klesanih kamnov, žagane z žagami, zunaj in znotraj, celo od temelja do napušča in tako na zunanji strani proti velikemu dvoru. 10 Temelj je bil iz dragih kamnov, celo velikih kamnov, kamnov desetih komolcev in kamnov osmih komolcev. 11 Zgoraj so bili dragi kamni, po meri klesanih kamnov in cedrovina. 12 Velik dvor naokoli je bil s tremi vrstami klesanih kamnov in vrsto cedrovih brun, tako za notranji dvor Gospodove hiše in za preddverje hiše.

13 Kralj Salomon je poslal in Hiráma ^{▼▼Hirám: tudi imenovan, Hurám.} pripeljal iz Tira. 14 Bil je vdovin ^{▼▼vdovin…: hebr. sin vdove.} sin iz Neftálijevega rodu, njegov oče pa je bil mož iz Tira, delavec v bronu. Napolnjen je bil z modrostjo, razumevanjem in spretnostjo, da opravlja vsa dela z bronom. Prišel je h kralju Salomonu in opravil vse njegovo delo. 15 Kajti vlil ^{▼▼vlil: hebr. oblikoval.} je dva stebra iz brona, vsakega po osemnajst komolcev visokega in vrvica dvanajstih komolcev je naokoli obdajala vsakega izmed njiju. ^{▼▼[njiju: to je stebra; višina 9 m, premer 1,88 m.]} 16 Naredil je dva kapitela iz vlitega brona, da ju postavi na vrhova stebrov. Višina enega kapitela je bila pet komolcev in višina drugega kapitela je bila pet komolcev. 17 In mreže iz narejenih zank in spleten verižni del za kapitele, ki so bili na vrhu stebrov; sedem za en kapitel in sedem za drug kapitel. 18 Naredil je stebre in dve vrsti naokoli na eni mreži, da z granatnimi jabolki pokrije kapitele, ki so bili na vrhu. Tako je storil tudi za drugi kapitel. 19 Kapitela, ki sta bila na vrhu stebrov v preddverju, sta bila iz lilijastega dela, štiri komolce. 20 Kapitela na dveh stebrih sta imela granatna jabolka tudi zgoraj, nasproti vdolbini, ki je bila pri mreži. Granatnih jabolk je bilo dvesto v vrstah naokoli na drugem kapitelu. 21 ^m Stebra je postavil v preddverju templja. Postavil je desni steber in ga imenoval Jahín, ^{▼▼Jahín…: to je, On bo osnoval.} in postavil je levi steber ter njegovo ime imenoval Boaz ^{▼▼Boaz: to je, V njem je moč.} 22 Na vrhu stebrov je bilo lilijasto delo. Tako je bilo delo stebrov dokončano.

23 Naredil je ulito morje, deset komolcev od ^{▼▼od…: hebr. od njegovega roba do njegovega roba.} enega robu, do drugega. To je bilo naokoli okroglo in njegova višina je bila pet komolcev. Vrvica tridesetih komolcev ga je obkrožila naokoli. ^{▼▼[ulito morje: višina: 2,5 m, premer: 5 m, oziroma, 4,77 m.]} 24 Pod njegovim robom naokoli so bili popki, ki so ga obdajali, ^r deset na komolec, ki so naokoli obdajali morje. Popki so bili uliti v dveh vrstah, ko je bilo to ulito. 25 To je stalo na dvanajstih volih; trije so gledali proti severu, trije so gledali proti zahodu, trije so gledali proti jugu in trije so gledali proti vzhodu. Morje je bilo postavljeno nanje in vsi njihovi zadnji deli so bili [obrnjeni] navznoter. 26 To je bilo za širino roke debelo in njegov rob je bil izdelan kakor rob čaše, s cvetovi lilij. Vseboval je dva tisoč čebrov. ^{▼▼[čeber: 22 litrov ali okoli 45 litrov; glede na arheološke najdbe sta se oblikovali dve skupini in vsaka zagovarja svojo mero.]}

27 Naredil je deset podstavkov iz brona; štiri komolce je bila dolžina enega podstavka, štiri komolce je bila njegova širina in tri komolce njegova višina. 28 Delo podstavkov je bilo na ta način: imeli so robove in robovi so bili med ploskvami. 29 Na robovih, ki so bili med ploskvami, so bili levi, voli in kerubi. Na ploskvah je bil zgoraj podstavek in spodaj pod levi in voli so bili nekateri dodatki, narejeni iz tankega dela. 30 Vsak podstavek je imel štiri bronasta kolesa in bronaste osi. Njegovi štirje vogali so imeli opornike. Pod [bronastim] umivalnikom so bili oporniki uliti, pri strani vsakega dodatka. 31 Odprtina le-tega znotraj kapitela in nad njim je bila komolec, toda odprtina le-tega je bila okrogla po delu podstavka, komolec in pol. Prav tako so bili na njegovi odprtini reliefi s svojimi robovi, štirioglati, ne okrogli. 32 Pod robovi so bila štiri kolesa in držaji koles so bili pritrjeni ^{▼▼pritrjeni…: hebr. v.} k podstavku. Višina kolesa je bila komolec in pol. 33 Delo koles je bilo podobno delu kolesa bojnega voza. Njihovi držaji, njihova platišča, njihove napere in njihova pesta so bila vsa ulita. 34 Bili so štirje oporniki k štirim vogalom enega podstavka in oporniki so bili del samega podstavka. 35 Na vrhu podstavka je bil zaokrožen krog, pol komolca visok in na vrhu podstavka so bile njegove ploskve in njegovi robovi iz istega. 36 Kajti na oseh ploskev in na njegovih robovih je izrezljal kerube, leve in palmova drevesa, glede na razmerja ^{▼▼razmerja: hebr. nagoto.} vsakega in dodatke naokoli. 37 Na ta način je naredil deset podstavkov. Vsi izmed njih so imeli en ulitek, eno mero in eno velikost.

38 Potem je naredil deset [bronastih] umivalnikov iz brona. En [bronasti] umivalnik je vseboval štirideset čebrov. In vsak [bronasti] umivalnik je imel štiri komolce in na vsakem izmed desetih podstavkov en [bronasti] umivalnik. 39 Pet podstavkov je postavil na desno stran hiše in pet na levo stran hiše. Morje je postavil na desno stran ^{▼▼stran: hebr. ramo.} hiše, proti vzhodu, nasproti jugu.

40 Hirám ^{▼▼Hirám: hebr. Hirom.} je naredil [bronaste] umivalnike, lopate in umivalnike. Tako je Hirám naredil konec vseh del, ki jih je kralj Salomon storil za Gospodovo hišo: 41 dva stebra; dve skledi iz kapitelov, ki sta bili na vrhu dveh stebrov; dve mreži, da pokrijeta dve skledi kapitelov, ki sta bili na vrhu stebrov; 42 štiristo granatnih jabolk za dve mreži, celó dve vrsti granatnih jabolk za eno mrežo, da pokrijejo dve skledi kapitelov, ki sta bili na stebrih; ^{▼▼stebrih…: hebr. obličju stebrov.} 43 deset podstavkov; deset [bronastih] umivalnikov na podstavkih; 44 eno morje in dvanajst volov pod morjem; 45 lonce; lopate in umivalnike. Vse te posode, ki jih je Hirám naredil kralju Salomonu za Gospodovo hišo, so bile iz svetlega ^{▼▼svetlega: hebr. poliranega ali, očiščenega.} brona. 46 Na jordanski ravnini jih je kralj ulil, na ^{▼▼na…: hebr. v debelini tal.} ilovnati zemlji med Sukótom in Caretánom. 47 Salomon je pustil vse posode nestehtane, ker ^{▼▼ker…: hebr. zaradi silne množice.} jih je bilo silno mnogo. Niti niso ugotovili ^{▼▼ugotovili: hebr. poiskali.} teže brona.

48 Salomon je naredil vse posode, ki so pripadale Gospodovi hiši: zlat oltar in zlato mizo, na kateri je bil hleb navzočnosti; 49 svečnike iz čistega zlata, pet na desni strani in pet na levi, pred orakljem, s cvetovi, svetilkami in utrinjači iz zlata; 50 sklede; utrinjala; umivalnike; žlice; kadilnice ^{▼▼kadilnice: hebr. ponve za pepel.} iz čistega zlata in tečaje iz zlata, tako za vrata notranje hiše najsvetejšega kraja in za vrata hiše, namreč od templja. 51 Tako je bilo dokončano vse delo, ki ga je kralj Salomon naredil za Gospodovo hišo. Salomon je prinesel noter stvari, ^{▼▼stvari…: hebr. svete Davidove stvari.} ki ^ae jih je posvetil njegov oče David, celó srebro, zlato in posode je položil med zaklade Gospodove hiše.