1Sa 14 | SloKJV | STEP | Pripetilo se je torej na dan, ko je Savlov sin Jonatan rekel mladeniču, ki je nosil njegovo bojno opremo: „Pridi in pojdiva preko, k filistejski garniziji, ki je na drugi strani.“ Toda ni povedal svojemu očetu.

m1 Mkb 4:30

1 Samuel 14

14. Poglavje

1 Pripetilo ^{▼▼Pripetilo…: hebr. Torej bil je dan.} se je torej na dan, ^{▼▼[Okoli leta 1087 pred Kristusom.]} ko je Savlov sin Jonatan rekel mladeniču, ki je nosil njegovo bojno opremo: „Pridi in pojdiva preko, k filistejski garniziji, ki je na drugi strani.“ Toda ni povedal svojemu očetu. 2 Savel je sedel na najbolj oddaljenem delu Gíbee, pod granatovcem, ki je v Migrónu in ljudstva, ki je bilo z njim, je bilo približno šeststo mož. 3 Ahíja, ^{▼▼Ahíja…: imenovan, Ahiméleh; [Ahíja: hebr. Brat Jahveja.]} sin Ahitúba, ^{▼▼[Ahitúb: hebr. Brat dobrote.]} Ikabódov ^e brat, sinú Pinhása, ^{▼▼[Pinhás: hebr. Usta kače.]} sinú Élija, Gospodovega duhovnika v Šilu, je nosil efód. Ljudstvo pa ni vedelo, da je Jonatan odšel.

4 Med prehodi, ob katerih je Jonatan iskal, da bi šel preko k filistejski garniziji, je bila ostra skala na eni strani in ostra skala na drugi strani. Ime ene je bilo Bocéc, ^{▼▼[Bocéc: hebr. Sijanje.]} ime druge pa Sene. ^{▼▼Sene: hebr. Trn.} 5 Sprednji del ^{▼▼Sprednji del: hebr. Zob.} ene je bil obrnjen proti severu, nasproti Mihmášu in druge proti jugu, nasproti Gíbei. 6 Jonatan ^{▼▼[Jonatan: hebr. Od Jahveja dan.]} je rekel mladeniču, ki je nosil njegovo bojno opremo: „Pridi in pojdiva preko, h garniziji teh neobrezancev. Morda bo Gospod delal za naju, kajti ni omejitve Gospodu, da ^k reši po mnogih ali po peščici.“ 7 Njegov nosilec bojne opreme mu je rekel: „Stori vse, kar je v tvojem srcu. Obrni se, glej, jaz sem s teboj glede na tvoje srce.“ 8 Potem je Jonatan rekel: „Glej, šla bova preko, k tem možem in se jim bova odkrila. 9 Če nama rečejo: ‚Ostanita, ^{▼▼Ostanita: hebr. Mirujta.} dokler ne pridemo do vaju,‘ potem bova mirno stala na svojem kraju in ne bova šla gor k njim. 10 Toda če rečejo tako: ‚Pridita gor k nam,‘ potem bova šla gor, kajti Gospod ^m jih je izročil v najino roko in to nama bo za znamenje.“ 11 Oba izmed njiju sta se odkrila garniziji Filistejcev. Filistejci so rekli: „Poglejte, Hebrejci prihajajo naprej iz lukenj, kamor so se skrili.“ 12 Možje iz garnizije so Jonatanu in njegovemu nosilcu bojne opreme odgovorili ter rekli: „Pridita gor k nam in pokazali vama bomo stvar.“ Jonatan je rekel svojemu nosilcu bojne opreme: „Pridi gor za menoj, kajti Gospod jih je izročil v Izraelovo roko.“ 13 Jonatan je plezal gor po svojih rokah in po svojih stopalih in njegov nosilec bojne opreme za njim in padali so pred Jonatanom. Njegov nosilec bojne opreme pa jih je pobijal za njim. 14 Ta prvi pokol, ki sta ga naredila Jonatan in njegov nosilec bojne opreme, je zajel okrog dvajset mož, kakor bi bilo znotraj pol orala ^{▼▼orala: ali, brazde orala; [pol orala: okoli 2000 m2.]} dežele, katero bi lahko preoral jarem volov. 15 V vojski na polju in med vsem ljudstvom je bilo trepetanje. Garnizija in plenilci, tudi oni so trepetali in zemlja se je tresla. Tako je bilo zelo ^{▼▼zelo…: hebr. Božje.} veliko trepetanje.

16 Savlovi stražarji v Benjaminovi Gíbei so pogledali in glej, množica se je razblinila in nadaljevali so s podiranjem drug drugega. 17 Potem je Savel rekel ljudstvu, ki je bilo z njim: „Preštejte torej in poglejte, kdo je odšel od nas.“ Ko so prešteli, glej, Jonatan in njegov nosilec bojne opreme nista bila tam. 18 Savel je rekel Ahíju: „Prinesi sèm Božjo skrinjo.“ Kajti Božja skrinja je bila ob tistem času z Izraelovimi otroci.

19 Pripetilo se je, medtem ko je Savel govoril z duhovnikom, da se je hrup, ^{▼▼hrup: ali, nemir.} ki je bil v vojski Filistejcev, nadaljeval in naraščal in Savel je rekel duhovniku: „Umakni svojo roko.“ 20 Savel ter vse ljudstvo, ki je bilo z njim, so se ^{▼▼se…: hebr. bili sklicani skupaj.} zbrali skupaj in prišli k bitki. Glej, meč ^r vsakega moža je bil proti njegovemu tovarišu in tam je bila zelo velika zmeda. 21 Pa tudi Hebrejci, ki so bili pred tem časom s Filistejci, ki so iz okoliške dežele odšli z njimi gor v tabor, celo ti so se prav tako obrnili, da bi bili z Izraelci, ki so bili s Savlom in Jonatanom. 22 Podobno so tudi vsi Izraelovi možje, ki so se skrili na gori Efrájim, ko so slišali, da so Filistejci zbežali, celo oni so sledili tik za njimi v bitko. 23 Tako je Gospod tisti dan rešil Izraela. Bitka je prešla preko k Bet Avenu. ^{▼▼[Bet Aven: hebr. Hiša ničnosti.]}

24 Izraelovi možje so bili ta dan užaloščeni, kajti Savel je ljudstvo zaprisegel, rekoč: „Preklet naj bo mož, ki poje kakršnokoli hrano do večera, da bom lahko maščevan na svojih sovražnikih.“ Tako nihče izmed ljudstva ni pokusil nobene hrane. 25 Vsi tisti iz dežele so prišli do gozda in tam je bil na tleh med. 26 Ko je ljudstvo prišlo v gozd, glej, je kapljal med, toda noben mož ni iztegnil svoje roke k svojim ustom, kajti ljudstvo se je balo prisege. 27 Toda Jonatan ni slišal, ko je njegov oče ljudstvo obremenil s prisego. Zato je iztegnil konec palice, ki je bila v njegovi roki in jo omočil v satovju in svojo roko nesel k ustom in njegove oči so bile razsvetljene. 28 Potem je odgovoril eden izmed ljudstva in rekel: „Tvoj oče je s prisego strogo obremenil ljudstvo, rekoč: ‚Preklet bodi človek, ki danes poje kakršnokoli hrano.‘“ Ljudstvo pa je bilo slabotno. ^{▼▼slabotno: ali, izmučeno.} 29 Potem je Jonatan rekel: „Moj oče je vznemiril deželo. Poglej, prosim te, kako so bile moje oči razsvetljene, ker sem okusil malo od tega medu. 30 Kako mnogo bolj, če bi morda ljudstvo danes prosto jedlo od plena svojih sovražnikov, ki so ga našli? Kajti ali ne bi bil sedaj veliko večji pokol med Filistejci?“ 31 Ta dan so udarili Filistejce od Mihmáša do Ajalóna, ^{▼▼[Ajalón: hebr. polje srn.]} ljudstvo pa je bilo zelo slabotno. 32 In ljudstvo se je vrglo na plen in vzelo ovce, vole in teleta in zaklali so jih na tleh. Ljudstvo jih je jedlo s krvjo. ^v

33 Potem so povedali Savlu, rekoč: „Glej, ljudstvo greši zoper Gospoda v tem, da jedo s krvjo.“ Rekel je: „Pregrešili ^{▼▼Pregrešili: ali, Postopali ste zahrbtno.} ste se. Zavalite k meni ta dan velik kamen.“ 34 Savel je rekel: „Razpršite se med ljudstvo in jim recite: ‚Privedite mi sèm vsak človek svojega vola in vsak človek svojo ovco in zakoljite jih tukaj in jejte in ne grešite zoper Gospoda, v tem, da bi jedli s krvjo.‘“ Vse ljudstvo je to noč privedlo, vsak človek svojega vola s ^{▼▼s…: hebr. v svoji roki.} seboj in so jih tam zaklali. 35 Savel je zgradil oltar Gospodu. Ta ^{▼▼Ta…: hebr. Tisti oltar, katerega je pričel graditi Gospodu.} isti je bil prvi oltar, ki ga je zgradil Gospodu.

36 Savel je rekel: „Pojdimo ponoči dol za Filistejci in jih plenimo do jutranje svetlobe in ne pustimo nobenega moža od njih.“ Rekli so: „Stori karkoli se ti zdi dobro.“ Potem je rekel duhovniku: „Približajmo se sèm k Bogu.“ 37 Savel je vprašal za nasvet od Boga: „Ali naj grem dol za Filistejci? Ali jih boš izročil v Izraelovo roko?“ Toda tisti dan mu ni odgovoril. 38 Savel je rekel: „Približajte se sèm vsi ^z vodje ^{▼▼vodje: hebr. vogali.} ljudstva in vedite in poglejte v čem je bil ta greh ta dan. 39 Kajti kakor živi Gospod, ki rešuje Izrael, čeprav bi bil ta na mojem sinu Jonatanu, bo on zagotovo umrl.“ Toda tam ni bilo moža izmed ljudstva, da bi mu odgovoril. 40 Potem je vsemu Izraelu rekel: „Vi bodite na eni strani, jaz in moj sin Jonatan pa bova na drugi strani.“ Ljudstvo je Savlu reklo: „Stori, kar se ti zdi dobro.“ 41 Zato je Savel rekel Gospodu, Izraelovemu Bogu: „Daj ^{▼▼Daj…: hebr. Pokaži nedolžnega.} popoln žreb.“ Zajeta sta bila Savel in Jonatan, toda ljudstvo je bilo ^{▼▼bilo…: hebr. šlo naprej.} izločeno. 42 Savel je rekel: „Vrzite žrebe med menoj in mojim sinom Jonatanom.“ In izbran je bil Jonatan. 43 Potem je Savel rekel Jonatanu: „Povej mi kaj si storil.“ Jonatan mu je povedal in rekel: „Samo pokusil sem malo medu s koncem palice, ki je bila v moji roki in glej, moram umreti.“ 44 Savel je odgovoril: „Bog stori tako in še več, kajti zagotovo boš umrl, Jonatan.“ 45 Ljudstvo pa je reklo Savlu: „Ali naj Jonatan umre, ki je izvršil to veliko rešitev duš v Izraelu? Bog ne daj. Kakor Gospod živi, ne bo niti en las iz njegove glave padel na tla, kajti ta dan je delal z Bogom.“ Tako je ljudstvo rešilo Jonatana, da ni umrl. 46 Potem je Savel odšel gor od sledenja Filistejcem in Filistejci so odšli k svojemu lastnemu kraju.

47 Tako je Savel vzel kraljestvo nad Izraelom in se boril zoper vse svoje sovražnike na vsaki strani, zoper Moáb, zoper Amónove otroke, zoper Edóm, zoper kralje Cobe in zoper Filistejce in h komurkoli se je obrnil, jim je povzročal skrbi. 48 Zbral ^{▼▼Zbral…: ali, Naredil je mogočno.} je vojsko, udaril Amalečane in Izrael osvobodil iz rok tistih, ki so jih plenili. 49 Torej Savlovi sinovi so bili Jonatan, Jišví ^{▼▼[Jišví: hebr. Nivo.]} in Malkišúa. ^{▼▼[Malkišúa: hebr. Kralj bogastva.]} Imena njegovih dveh hčera sta bili: ime prvorojene Merába ^{▼▼[Merába: hebr. Narast.]} in ime mlajše Mihála. ^{▼▼[Mihála: hebr. Kdo je kakor Bog.]} 50 Ime Savlove žene je bilo Ahinóam, ^{▼▼[Ahinóam: hebr. Brat prijetnosti.]} Ahimáacova ^{▼▼[Ahimáac: hebr. Brat jeze.]} hči. Ime poveljnika njegove vojske je bilo Abnêr, ^{▼▼Abnêr: hebr. Abiner, [hebr. Oče svetilke.]} sin Savlovega strica Nera. ^{▼▼[Nera: hebr. Svetilka.]} 51 § Kiš ^{▼▼[Kiš: hebr. Lok.]} je bil Savlov ^{▼▼[Savel: hebr. Izprošen.]} oče in Abnêrjev oče Ner je bil Abiélov sin. 52 In tam je bila silna vojna zoper Filistejce vse Savlove dni in ko je Savel zagledal kateregakoli močnega moža ali kateregakoli hrabrega moža, ga je vzel k sebi.