2Sa 13 | SloKJV | STEP | Pripetilo se je po tem, da je Davidov sin Absalom imel lepo sestro, katere ime je bilo Tamara in Davidov sin Amnón, jo je vzljubil.

2 Samuel 13

13. Poglavje

1 Pripetilo se je po tem, ^{▼▼[Okoli leta 1032 pred Kristusom.]} da je Davidov sin Absalom imel lepo sestro, katere ime je bilo Tamara in Davidov sin Amnón, jo je vzljubil. 2 Amnón je bil tako obupan, da je zaradi svoje sestre Tamare zbolel, kajti bila je devica in Amnón ^{▼▼Amnón…: hebr. to je bilo čudovito, ali, skrita v Amnónovih očeh.} si je mislil, da je zanj težko, da ji stori kakršno koli stvar. 3 Toda Amnón je imel prijatelja, katerega ime je bilo Jonadáb, sin Šimája, Davidovega brata. Jonadáb pa je bil zelo premeten človek. 4 Ta mu je rekel: „Zakaj si ti, ki si kraljev sin, iz ^{▼▼iz…: hebr. jutro za jutrom.} dneva v dan slabotnejši? ^{▼▼slabotnejši: hebr. tanjši.} Ali mi ne boš povedal?“ Amnón mu je rekel: „Ljubim Tamaro, sestro svojega brata Absaloma.“ 5 Jonadáb mu je rekel: „Ulezi se na svojo posteljo in se naredi bolnega in ko pride tvoj oče, da te pogleda, mu reci: ‚Prosim te, naj pride moja sestra Tamara in mi da jesti in pripravi hrano v mojem pogledu, da bom to lahko videl in to pojedel pri njeni roki.‘“

6 Tako se je Amnón ulegel in se naredil bolnega in ko je prišel kralj, da ga pogleda, je Amnón rekel kralju: „Prosim te, naj pride moja sestra Tamara in mi pripravi nekaj kolačev v mojem pogledu, da bom lahko jedel pri njeni roki.“ 7 Potem je David poslal domov k Tamari, rekoč: „Pojdi sedaj k hiši svojega brata Amnóna in mu pripravi hrano.“ 8 Tako je Tamara odšla k hiši svojega brata Amnóna in ta je ležal. Vzela je moko ^{▼▼moko…: ali, testo in ga.} in jo zgnetla in naredila kolače v njegovem pogledu in kolače spekla. 9 Vzela je ponev in jih iztresla pred njim, toda odklonil je jesti. Amnón je rekel: „Odstranite od mene vse može.“ In vsi možje so odšli od njega. 10 Amnón je rekel Tamari: „Prinesi hrano v sobo, da bom lahko jedel iz tvoje roke.“ Tamara je vzela kolače, ki jih je naredila in jih prinesla v sobo k svojemu bratu Amnónu. 11 Ko jih je prinesla k njemu, da jé, jo je prijel in ji rekel: „Pridi, lezi z menoj, moja sestra.“ 12 Odgovorila mu je: „Ne, moj brat, ne sili ^{▼▼sili: hebr. ponižaj.} me, kajti nobena ^{▼▼nobena…: hebr. to se ne bi smelo zgoditi.
,} ^h takšna stvar se ne bi smela storiti v Izraelu. Ne stôri te neumnosti. 13 In jaz, kam naj grem s svojo sramoto? Kar pa se tebe tiče, boš kakor nekdo izmed bedakov v Izraelu. Sedaj torej, prosim te, spregovori kralju, kajti on me ne bo zadržal pred teboj.“ 14 Vendar ni hotel prisluhniti njenemu glasu, temveč, ker je bil močnejši kakor ona, jo je prisilil in ležal z njo.

15 Potem jo je Amnón skrajno ^{▼▼skrajno: hebr. z velikim sovraštvom silno.} zasovražil, tako da je bilo sovraštvo, s katerim jo je zasovražil, večje kakor ljubezen, s katero jo je ljubil. In Amnón ji je rekel: „Vstani, izgini.“ 16 Rekla mu je: „Ni razloga. To zlo, da me pošiljaš proč, je večje kakor drugo, ki si mi ga storil.“ Toda ni ji hotel prisluhniti. 17 Potem je poklical svojega služabnika, ki mu je služil in rekel: „Postavi sedaj to žensko stran od mene in zapahni vrata za njo.“ 18 Na sebi je imela obleko iz številnih barv, kajti s takšnim svečanim oblačilom so bile oblečene kraljeve hčere, ki so bile device. Potem jo je njegov služabnik odvedel ven in za njo zapahnil vrata.

19 Tamara pa si je na svojo glavo dala pepel in pretrgala obleko iz številnih barv, ki je bila na njej in svojo roko položila na svojo glavo ter jokajoč odšla. 20 Njen brat Absalom ji je rekel: „Ali je bil tvoj brat Amnón ^{▼▼Amnón: hebr. Aminón.} s teboj? Toda sedaj molči, moja sestra. On je tvoj brat. Ne oziraj ^{▼▼oziraj…: hebr. Ne naravnaj svojega srca.} se na to stvar.“ Tako je Tamara ostala zapuščena ^{▼▼zapuščena: hebr. in zapuščena.} v hiši svojega brata Absaloma.

21 Toda, ko je kralj David slišal o vseh teh stvareh, je bil zelo ogorčen. 22 Absalom ni spregovoril svojemu bratu Amnónu niti dobro niti slabo, kajti Absalom je sovražil Amnóna, ker je posilil njegovo sestro Tamaro.

23 Pripetilo se je po dveh polnih letih, ^{▼▼[Leta 1030 pred Kristusom.]} da je imel Absalom strižce ovc v Báal Hacórju, ki je poleg Efrájima in Absalom je povabil vse kraljeve sinove. 24 Absalom je prišel h kralju ter rekel: „Glej torej, tvoj služabnik ima strižce ovc, naj kralj, rotim te in njegovi služabniki gredo s tvojim služabnikom.“ 25 Kralj je rekel Absalomu: „Ne, moj sin, naj ne gremo sedaj vsi, da ti ne bi bili v breme.“ Silil ga je, vendar ni želel iti, temveč ga je blagoslovil. 26 Potem je Absalom rekel: „Če ne, prosim te, naj gre z nami moj brat Amnón.“ Kralj mu je rekel: „Čemu bi on šel s teboj?“ 27 Toda Absalom ga je silil, da je pustil Amnóna in vse kraljeve sinove iti z njim.

28 Torej Absalom je svojim služabnikom ukazal, rekoč: „Zapomnite si torej kdaj bo Amnónovo srce veselo z vinom in ko vam rečem: ‚Udarite Amnóna;‘ tedaj ga ubijte, ne bojte se; ali vam ^{▼▼vam…: hebr. ne boste glede na to, da sem vam zapovedal.} nisem jaz ukazal? Bodite pogumni ^{▼▼pogumni: hebr. sinovi junaštva.} in bodite hrabri.“ 29 Absalomovi služabniki so storili Amnónu kakor je Absalom zapovedal. Potem so vsi kraljevi sinovi vstali in vsak mož se ^{▼▼se…: hebr. je zajahal.} je povzpel na svojo mulo ter pobegnil.

30 Pripetilo se je, ko so bili na poti, da so prišle k Davidu novice, rekoč: „Absalom je umoril vse kraljeve sinove in niti eden izmed njih ni preostal.“ 31 Potem je kralj vstal in raztrgal svoje obleke in legel na zemljo in vsi njegovi služabniki so stali poleg s svojimi pretrganimi oblačili. 32 Jonadáb, sin Davidovega brata Šimája, je odgovoril ter rekel: „Naj moj gospod ne domneva, da so umorili vse mladeniče, kraljeve sinove, kajti samo Amnón je mrtev, kajti z Absalomovo ^{▼▼Absalomovo…: hebr. Absalomovimi usti.} določitvijo je bilo to določeno ^{▼▼določeno: ali, dogovorjeno.} od dneva, ko je posilil njegovo sestro Tamaro. 33 Zdaj torej naj si moj gospod kralj te stvari ne vzame k svojemu srcu, da misli, da so vsi kraljevi sinovi mrtvi, kajti samo Amnón je mrtev.“ 34 Toda Absalom je pobegnil. In mladenič, ki je bil na straži, je povzdignil svoje oči in pogledal in glej, precej ljudi je prihajajo po poti od pobočja hriba za njim. 35 Jonadáb je rekel kralju: „Glej, kraljevi sinovi prihajajo. Kakor ^{▼▼Kakor…: hebr. Glede na besedo tvojega služabnika.} je tvoj služabnik rekel, tako je.“ 36 Pripetilo se je, takoj ko je končal govorjenje, glej, da so prišli kraljevi sinovi in povzdignili svoj glas ter zajokali in tudi kralj in vsi njegovi služabniki so zelo ^{▼▼zelo…: hebr. jokali s silno velikim jokom.} bridko jokali.

37 Toda Absalom je pobegnil in odšel k Talmáju, Amihúdovemu ^{▼▼Amihúdovemu: ali, Amihurjevemu.} sinu, kralju v Gešurju. David pa je vsak dan žaloval za svojim sinom. 38 Tako je Absalom pobegnil ^{▼▼[Leta 1030 pred Kristusom.]} in odšel v Gešur in tam je bil tri leta. 39 Duša kralja Davida pa je hrepenela, ^{▼▼hrepenela: ali, bila použita.} da gre k Absalomu, kajti potolažen je bil glede Amnóna, glede na to, da je bil on mrtev.