2 Samuel 24

24. Poglavje

1In ponovno
[Leta 1017 pred Kristusom.]
je bila vžgana Gospodova jeza zoper Izrael in zoper njih je napeljal
napeljal: ali, Satan napeljal.
,
c Davida, da reče: „Pojdite, preštejte Izraela in Juda.“
2Kajti kralj je rekel Joábu, poveljniku vojske, ki je bila z njim: „Pojdite
Pojdite…: ali, Obkrožite sedaj vse.
sedaj skozi vse Izraelove rodove, od Dana, celo do Beeršébe in preštejte ljudstvo, da bom lahko vedel število ljudstva.“
3Joáb pa je rekel kralju: „Torej Gospod, tvoj Bog, [naj] doda ljudstvu, kolikorkrat že, stokratno in da bodo oči mojega gospoda kralja lahko to videle, toda zakaj se moj gospod kralj razveseljuje v tej stvari?“ 4Vendar je kraljeva beseda prevladala zoper Joába in zoper poveljnike vojske. In Joáb in poveljniki vojske so odšli izpred kraljeve prisotnosti, da preštejejo Izraelsko ljudstvo.

5 Prečkali so Jordan in se utaborili v Aroêrju, na desni strani mesta, ki leži v sredi reke
reke: ali, doline.
Gad in proti Jazêrju.
6Potem so prišli v Gileád in v deželo
deželo…: ali, spodnjo deželo, na novo naseljeno.
Tahtím Hodší; in prišli so v Dan Jáan in okoli k Sidónu
7in prišli so k močnemu oporišču Tir in k vsem mestom Hivéjcev in Kánaancev in odšli so ven k južnemu Judu, celó do Beeršébe. 8Torej ko so šli skozi vso deželo, so ob koncu devetih mesecev in dvajsetih dni prišli v Jeruzalem. 9Joáb je kralju izročil vsoto števila ljudstva. Tam je bilo v Izraelu osemsto tisoč hrabrih mož, ki so izdirali meč in Judovih mož je bilo petsto tisoč mož.

10 Davidovo srce pa ga je udarilo, potem ko je imel ljudstvo prešteto. David je rekel Gospodu: „Silno sem grešil v tem, kar sem storil in sedaj te rotim, oh Gospod, odvzemi krivičnost svojega služabnika, kajti postopal sem zelo nespametno.“ 11Kajti ko je bil David zjutraj pokonci, je k Davidovemu vidcu, preroku Gadu, prišla beseda od Gospoda, rekoč: 12„Pojdi in reci Davidu: ‚Tako govori Gospod, ponujam ti tri stvari. Izberi eno izmed njih, da ti jo lahko storim.‘“ 13Tako je Gad prišel k Davidu in mu povedal ter mu rekel: „Ali naj pride k tebi, v tvojo deželo, sedem let lakote? Ali hočeš tri mesece bežati pred svojimi sovražniki, medtem ko te zasledujejo? Ali da bo v tvoji deželi tridnevna kužna bolezen? Sedaj se posvetuj in glej kakšen odgovor naj vrnem tistemu, ki me je poslal.“ 14David je Gadu rekel: „V veliki stiski sem. Naj torej pademo v Gospodovo roko, kajti njegova usmiljenja so velika
velika: ali, mnoga.
in naj ne padem v roko človeka.“

15 Tako je Gospod nad Izrael poslal kužno bolezen od jutra celo do določenega časa in tam je umrlo izmed ljudstva, od Dana, celo do Beeršébe, sedemdeset tisoč mož. 16Ko je angel svojo roko iztegnil nad Jeruzalem, da ga uniči, se je Gospod h pokesal od zla in rekel angelu, ki je uničeval ljudstvo: „Dovolj je. Zadrži sedaj svojo roko.“ Gospodov angel pa je bil pri kraju mlatišča Jebusejca Arávna.
Arávna: tudi imenovanega, Ornan.
17David je spregovoril Gospodu, ko je videl angela, ki je udaril ljudstvo in rekel: „Glej! Grešil sem, storil sem zlobno. Toda te ovce, kaj so storile? Naj bo tvoja roka, prosim te, zoper mene in zoper hišo mojega očeta.“

18 Gad je ta dan prišel k Davidu in mu rekel: „Pojdi gor, zgradi oltar Gospodu na mlatišču Jebusejca Arávna.“
Arávna: hebr. Aránia.
19David je, glede na Gadovo izjavo, odšel gor, kakor je Gospod ukazal. 20Arávna je pogledal in zagledal kralja ter njegove služabnike prihajati proti njemu. Arávna je odšel ven in se upognil pred kraljem na svoj obraz k tlom. 21Arávna je rekel: „Čemu je moj gospod prišel k svojemu služabniku?“ David je rekel: „Da od tebe kupim mlatišče, da zgradim oltar Gospodu, da bo kuga lahko ustavljena pred ljudstvom.“ 22Arávna je rekel Davidu: „Naj moj gospod kralj vzame in daruje, kar se mu zdi dobro. Glej, tukaj so voli za žgalno daritev in mlatilne priprave in druge volovske priprave za drva.“ 23Vse te stvari je storil Arávna, kakor kralj, dal kralju. In Arávna je rekel kralju: „Gospod, tvoj Bog, [naj] te sprejme.“ 24Kralj pa je Arávnu rekel: „Ne; temveč bom to zagotovo kupil od tebe za ceno. Niti ne bom daroval žgalne daritve Gospodu, svojemu Bogu od tega, kar me nič ne stane.“ Tako je David kupil mlatišče in vole za petdeset šeklov srebra. 25David je tam zgradil oltar Gospodu in daroval žgalne daritve in mirovne daritve. Tako je bil Gospod izprošen za deželo in kuga se je ustavila pred Izraelom.
Copyright information for SloKJV