Acts 4

4. Poglavje

1In medtem ko sta govorila ljudem, so nadnju prišli duhovniki in tempeljski stotnik ▼

▼stotnik: ali, vladar.

ter saduceji, 2ki so bili užaloščeni, da sta učila ljudi in oznanjala vstajenje od mrtvih po Jezusu. 3§ In nanju so položili roke ter ju zadržali do naslednjega dne, kajti sedaj je bil večer. 4Vendar so mnogi izmed teh, ki so slišali besedo, verovali; in število ljudi je bilo okoli pet tisoč.

5 In pripetilo se je naslednji dan, da so se njihovi vladarji in starešine in pisarji 6in Hana, véliki duhovnik in Kajfa in Janez in Aleksander in kolikor jih je bilo iz sorodstva vélikega duhovnika, skupaj zbrali v Jeruzalemu. 7In ko so ju postavili medse, so vprašali: „S kakšno močjo ali s čigavim imenom sta to naredila?“ 8Tedaj jim je Peter, izpolnjen s Svetim Duhom, rekel: „Vi vladarji ljudi in starešine v Izraelu, 9če sva ta dan zasliševana o dobrem delu, storjenemu nemočnemu človeku, na kakšen način je bil on ozdravljen; 10bodi znano vam vsem in vsem ljudem v Izraelu, da v imenu Jezusa Kristusa iz Nazareta, ki ste ga križali, katerega je Bog obudil od mrtvih, celó po njem ta človek sedaj tukaj pred vami stoji ozdravljen. 11§ ^b To je kamen, ki je bil zaničevan od vas graditeljev, ki je postal glava vogalu. 12Niti ni rešitve duš v nikomer drugem, kajti pod nebom med ljudmi ni dano drugega imena, s katerim moremo biti rešeni.“

13 Torej ko so videli Petrov in Janezov pogum ter zaznali, da sta bila neizobražena in nepoučena človeka, so se čudili; in o njiju so spoznali, da sta bila z Jezusom. 14In ko so gledali moža, ki je bil ozdravljen, stati z njimi, proti temu niso mogli reči ničesar. 15Toda ko so jima zapovedali, da se odstranita od vélikega zbora, so se med seboj posvetovali, 16rekoč: „Kaj naj storimo tema možema? Kajti ta zares opazen čudež, storjen po njima, je očiten vsem tistim, ki prebivajo v Jeruzalemu; in tega ne moremo zanikati. 17Toda da se to ne razširi naprej med ljudmi, jima strogo zagrozimo, da odslej nobenemu človeku ne govorita v tem imenu.“ 18In poklicali so ju ter jima zapovedali sploh ne govoriti niti učiti v Jezusovem imenu. 19Toda Peter in Janez sta odgovorila in jim rekla: „Sami presodite ali je v Božjih očeh bolj pravilno poslušati vas kakor Boga. 20Kajti midva ne moreva, da ne bi govorila stvari, ki sva jih videla in slišala.“ 21Torej ko so jima še naprej grozili, so ju izpustili zaradi ljudi, ker niso našli ničesar, da bi ju lahko kaznovali, kajti vsi ljudje so slavili Boga za to, kar je bilo storjeno. 22Kajti mož, na katerem se je prikazal ta čudež ozdravljenja, je bil star preko štirideset let.

23 In ko sta bila izpuščena, sta odšla k svoji lastni druščini ter poročala vse, kar so jima visoki duhovniki in starešine rekli. 24In ko so oni to slišali, so svoje glasove soglasno povzdignili k Bogu ter rekli: „Gospod, ti si Bog, ki je naredil nebo in zemljo in morje ter vse, kar je v njih, 25 ^c ki si po ustih svojega služabnika Davida rekel: ‚Zakaj besnijo pogani in si ljudje domišljajo prazne stvari? 26Kralji zemlje so vstali in vladarji so bili skupaj zbrani zoper Gospoda in zoper njegovega Kristusa.‘ 27§ Kajti resnično so se proti tvojemu svetemu otroku Jezusu, ki si ga ti mazilil, skupaj zbrali tako Herod kakor Poncij Pilat s pogani in Izraelovi ljudje, 28da storijo karkoli je tvoja roka in tvoja namera poprej določila, da se stori. 29In sedaj, Gospod, glej njihove grožnje in zagotovi svojim služabnikom, da bodo lahko z vsem pogumom govorili tvojo besedo, 30z iztegnitvijo svoje roke da ozdravlja; in da bodo znamenja in čudeži lahko storjeni z imenom tvojega svetega otroka Jezusa.“

31 In ko so molili, se je zatresel kraj, kjer so bili skupaj zbrani; in vsi so bili izpolnjeni s Svetim Duhom in s pogumom so govorili Božjo besedo. 32Množica teh, ki so verovali, pa je bila iz enega srca in iz ene duše; niti nobeden izmed njih ni rekel, da je bilo karkoli od stvari, ki jih je imel v lasti, njegovo, temveč so vse stvari imeli skupne. 33Apostoli pa so z veliko močjo podajali pričevanje o vstajenju Gospoda Jezusa, in nad njimi vsemi je bila velika milost. 34Niti ni bilo med njimi nikogar, ki bi trpel pomanjkanje, kajti kolikor jih je bilo lastnikov zemljišč ali hiš, so jih prodali in prinesli vrednost stvari, ki so bile prodane 35in jih polagali k stopalom apostolov in narejena je bila porazdelitev vsakemu človeku glede na njegovo potrebo. 36In Jožef, ki je bil po apostolih imenovan z vzdevkom Barnaba (kar je prevedeno: ‚Sin tolažbe‘), Lévijevec in iz dežele Cipra, 37je imel zemljo, jo prodal in prinesel denar ter ga položil k stopalom apostolov.