Deu 1 | SloKJV | STEP | To so besede, ki jih je Mojzes govoril vsemu Izraelu na tej strani Jordana, v divjini, na ravnini nasproti Rdečemu morju , med Paránom, Tofelom, Labánom, Hacerótom in Di Zahábom.

Deuteronomy 1

1. Poglavje

1 To ^{▼▼[Leta 1451 pred Kristusom.]} so besede, ki jih je Mojzes govoril vsemu Izraelu na tej strani Jordana, v divjini, na ravnini nasproti Rdečemu ^{▼▼Rdečemu…: ali, Cufu.} morju, med Paránom, ^{▼▼[Parán: hebr. okrasni.]} Tofelom, ^{▼▼[Tofel: hebr. močvirje.]} Labánom, ^{▼▼[Labán: hebr. bel.]} Hacerótom ^{▼▼[Hacerót: hebr. dvorišča.]} in Di Zahábom. ^{▼▼[Di Zaháb: hebr. zlat.]} 2 (Tam je enajstdnevno potovanje od Horeba, ^{▼▼[Horeb: hebr. opustel.]} po poti gorovja Seír ^{▼▼[Seír: hebr. hribovit.]} do Kadeš Barnée.) ^{▼▼[Kadeš Barnéa: hebr. puščava begunca.]} 3 V štiridesetem letu, ^{▼▼[Leta 1451 pred Kristusom.]} v enajstem mesecu, na prvi dan meseca, se je pripetilo da je Mojzes spregovoril Izraelovim otrokom glede vsega, kar mu je Gospod zanje zapovedal, 4 potem, ko je umoril amoréjskega kralja Sihóna, ki je prebival v Hešbónu in bašánskega kralja Oga, ki je prebival pri Aštarótu v Edréiju, ^{▼▼[Edréij: hebr. mogočen.]
,} ^m 5 na tej strani Jordana, v moábski deželi, je Mojzes pričel oznanjati to postavo, rekoč: 6 „Gospod, naš Bog, nam je spregovoril na Horebu, rekoč: ‚Dovolj dolgo ste prebivali na tej gori. 7 Obrnite se in pojdite na potovanje in pojdite h gori Amoréjcev in k vsem krajem ^{▼▼krajem: hebr. njihovim sosedom.} blizu nje, na ravnini, na hribih, v dolini, na jugu in ob morski obali, k deželi Kánaancev in k Libanonu, k veliki reki, reki Evfrat. 8 Glejte, pred vas sem postavil ^{▼▼postavil: hebr. dal.} deželo. Vstopite in vzemite v last deželo, ki jo je Gospod prisegel vašim očetom, Abrahamu, ^p Izaku in Jakobu, da jo da njim in njihovemu semenu za njimi.‘

9 Ob tistem času sem vam govoril, rekoč: ‚Nisem vas zmožen nositi sam. 10 Gospod, vaš Bog, vas je pomnožil in glejte, vas je ta dan kakor zvezd neba zaradi množice. 11 (Gospod, Bog vaših očetov, naj vas naredi tisočkrat toliko kot vas je in vas blagoslovi, kot vam je obljubil!) 12 Kako lahko jaz sam nosim vašo obremenitev, vaše breme in vaš prepir? 13 Vzemite ^{▼▼Vzemite: hebr. Dajte.} modre može, razumne in poznane izmed vašim rodov in jaz jih bom naredil vladarje nad vami.‘ 14 Odgovorili ste mi in rekli: ‚Stvar, ki si jo govoril, je za nas dobra, da [jo] storimo.‘ 15 Tako sem vzel vodilne izmed vaših rodov, modre može in poznane in jih naredil ^{▼▼naredil: hebr. dal za.} poglavarje nad vami, tisočnike, stotnike, petdesetnike, desetnike in častnike med vašimi rodovi. 16 Ob tistem času sem zadolžil vaše sodnike, rekoč: ‚Prisluhnite pravdam med vašimi brati in pravično sodite ^s med vsakim možem, njegovim bratom in tujcem, ki je z njim. 17 Pri sodbi se ^{▼▼se…: hebr. ne boste priznavali obrazov.} ne boste ozirali na osebe; temveč boste prisluhnili tako majhnemu kakor velikemu. Ne boste se bali obličja človeka, kajti razsodba je Božja. Zadevo pa, ki je za vas pretežka, to prinesite k meni in ji bom prisluhnil.‘ ^u 18 Ob tistem času sem vam zapovedal vse stvari, katere naj bi storili.

19 Ko ^{▼▼[Leta 1490 pred Kristusom.]} smo odpotovali od Horeba, smo odšli skozi vso to veliko in strašno divjino, ki ste jo videli po poti gore Amoréjcev, kakor nam je Gospod, naš Bog, zapovedal, in prišli smo do Kadeš Barnée. 20 Rekel sem vam: ‚Prišli ste h gori Amoréjcev, ki nam jo daje Gospod, naš Bog. 21 Glej, Gospod, tvoj Bog je predte postavil deželo. Pojdi gor in si jo vzemi v last, kakor ti je rekel Gospod, Bog tvojih očetov. Ne boj se, niti ne izgubi poguma.‘

22 Približali ste si mi, vsak izmed vas in rekli: ‚Pred nami bomo poslali može in preiskali bodo deželo in nam ponovno prinesli besedo, po kateri poti moramo iti gor in v katera mesta bomo prišli.‘ 23 Govor ^{▼▼[Leta 1490 pred Kristusom.]} mi je ugajal, in izmed vas sem ^x vzel dvanajst mož, enega iz rodu 24 in obrnili so ^y se in odšli gor na goro in prišli v dolino Eškól in jo preiskali. 25 V svoje roke so vzeli od sadu dežele in to prinesli dol k nam in nam ponovno prinesli besedo ter rekli: ‚To je dobra dežela, ki nam jo daje Gospod, naš Bog.‘ 26 Vendar niste hoteli iti gor, temveč [ste se] uprli zoper zapoved Gospoda, vašega Boga. 27 V svojih šotorih ste godrnjali in rekli: ‚Zato, ker nas je Gospod sovražil, nas je privedel naprej, ven iz egiptovske dežele, da nas izroči v roke Amoréjcev, da nas uničijo. 28 Kam naj gremo gor? Naši bratje so našemu ^{▼▼našemu…: hebr. stopili naše srce.} srcu vzeli pogum, rekoč: ‚Ljudstvo je večje in višje kakor smo mi. Mesta so velika in ograjena do neba, in poleg tega smo tam videli Anákove ^aa sinove.‘‘ 29 Potem sem vam rekel: ‚Ne bodite zaprepadeni, niti se jih ne bojte. 30 Gospod, vaš Bog, ki gre pred vami, se bo boril za vas, glede na vse, kar je pred vašimi očmi za vas storil v Egiptu 31 in v divjini, kjer si videl kako te je nosil Gospod, tvoj Bog, kakor mož nosi svojega sina, na vsej poti kamor ste odšli, dokler niste prišli na ta kraj.‘ 32 Vendar v tej stvari niste verovali Gospodu, svojemu Bogu, 33 ki je pred vami odšel na pot, da vam poišče prostor, da na njem postavite vaše šotore, v ognju ponoči, da vam pokaže po kateri pot naj bi šli, in v oblaku podnevi. ^ab 34 Gospod je slišal glas vaših besed in bil ogorčen ter prisegel, rekoč: 35 ‚Zagotovo ^{▼▼[Leta 1491 pred Kristusom.]
,} ^ad ne bo noben izmed teh mož tega zlega rodu videl te dobre dežele, katero sem prisegel, da jo dam vašim očetom, 36 razen Jefunéjevega sina Kaléba; ta jo bo videl in njemu bom dal deželo, ki jo je pomendral in njegovim otrokom, ker je v celoti ^{▼▼v celoti…: hebr. izpolnil, da gre za Gospodom.} sledil Gospodu.‘ 37 Prav tako je bil Gospod zaradi vas jezen name, rekoč: ‚Ti tudi ^af ne boš vstopil vanjo. ^ag 38 Toda Nunov sin Józue, ki stoji pred teboj, bo vstopil tja. Ohrabri ga, kajti Izraelu bo povzročil, da jo podeduje. 39 Poleg tega bodo vaši malčki, za katere ste rekli, da bi morali biti plen in vaši otroci, ki na ta dan niso imeli spoznanja med dobrim in zlom, oni bodo vstopili tja in njim jo bom dal in oni jo bodo vzeli v last. 40 Toda kar se tiče vas, se obrnite in pojdite na potovanje v divjino, po poti Rdečega morja.‘ 41 Potem ste mi odgovorili in rekli: ‚Grešili ^ah smo zoper Gospoda, šli bomo gor in se borili, glede na vse, kar nam je zapovedal Gospod, naš Bog.‘ In ko ste si opasali vsak mož svoje bojno orožje, ste bili pripravljeni, da greste gor na hrib. 42 Gospod mi je rekel: ‚Reci jim: ‚Ne pojdite gor, niti se ne bojujte, kajti jaz nisem med vami, da ne bi bili udarjeni pred svojimi sovražniki.‘‘ 43 Tako sem vam govoril, pa niste hoteli slišati, temveč [ste se] uprli zoper Gospodovo zapoved in prepotentno ^{▼▼prepotentno…: hebr. ste bili prepotentni in odšli gor.} odšli na hrib. 44 Amoréjci, ki prebivajo na tej gori, so prišli ven zoper vas in vas preganjali kakor delajo čebele in vas uničili v Seírju, celó do Horme. 45 Vrnili ste se in jokali pred Gospodom, toda Gospod ni hotel prisluhniti vašemu glasu, niti nagniti ušesa k vam. 46 Tako ste mnogo dni ostali v Kadešu, glede na dneve, ko ste ostajali tam.