Exodus 32

32. Poglavje

1Ko
[Leta 1491 pred Kristusom.]
je ljudstvo videlo, da je Mojzes odlašal priti dol z gore, se je ljudstvo skupaj zbralo k Aronu in mu reklo: „Vstani, b naredi nam bogove, ki bodo šli pred nami, kajti glede tega Mojzesa, človeka, ki nas je privedel iz egiptovske dežele, ne vemo kaj je nastalo iz njega.“
2Aron jim je rekel: „Izdrite zlate uhane, ki so v ušesih vaših žena, vaših sinov in vaših hčera in jih prinesite k meni.“ 3Vse ljudstvo je izdrlo zlate uhane, ki so bili v njihovih ušesih in jih prineslo k Aronu. 4Ta jih je prejel iz njihove roke in to oblikoval z rezbarskim orodjem, potem ko je naredil ulito tele, in rekli so: „To so tvoji bogovi, oh Izrael, ki so te privedli iz egiptovske dežele.“ c 5Ko je Aron to videl, je pred njim zgradil oltar in Aron je naredil razglas ter rekel: „Jutri je praznovanje Gospodu.“ 6Naslednji dan so zgodaj vstali, darovali žgalne daritve in prinesli mirovne daritve in ljudstvo d se je usedlo, da jé in da pije in vstalo, da se zabava.

7 Gospod je rekel Mojzesu: „Pojdi, e stopi dol, kajti tvoje ljudstvo, ki si ga privedel iz egiptovske dežele, se je je izpridilo. 8Hitro se se obrnili stran iz poti, ki sem jim jo zapovedal. Naredili so si ulito tele, ga oboževali, mu žrtvovali in rekli: ‚To so tvoji bogovi, oh Izrael, ki so te privedli iz egiptovske dežele.‘“ f 9Gospod je rekel Mojzesu: „Videl g sem to ljudstvo in glej, to je trdovratno ljudstvo. 10Zdaj me torej pusti samega, da se moj bes razvname zoper njih in da jih lahko použijem. Iz tebe pa bom naredil velik narod.“ 11Mojzes je rotil Gospoda,
Gospoda: hebr. Gospodovo obličje.
svojega Boga in rekel: „Gospod, zakaj se tvoj bes razvnema zoper tvoje ljudstvo, katerega si privedel iz egiptovske dežele z veliko močjo in z mogočno roko? i
12Zakaj bi Egipčani govorili in rekli: ‚Zaradi zlega jih je privedel ven, da jih ubije na gorah in da jih použije iz obličja zemlje?‘ Obrni svoj kruti bes in se pokesaj glede tega zlega zoper svoje ljudstvo. j 13Spomni se Abrahama, Izaka in Izraela, svojih služabnikov, ki si jim prisegel pri samem sebi in jim rekel: ‚Vaše k seme bom pomnožil kakor zvezd neba in vso to deželo, o kateri sem govoril, bom dal tvojemu semenu in podedovali jo bodo na veke.‘“ 14Gospod se je pokesal glede zla, ki ga je mislil storiti svojemu ljudstvu.

15 Mojzes se je obrnil in odšel dol z gore in v njegovi roki sta bili dve plošči pričevanja. Plošči sta bili popisani na obeh njunih straneh; na eni strani in na drugi sta bili popisani. 16Plošči l sta bili Božje delo in pisanje je bilo pisanje od Boga, vgravirano na plošči. 17Ko je Józue slišal hrup ljudstva, medtem ko so kričali, je rekel Mojzesu: „Tam, v taboru, je vojni hrup.“ 18Ta je rekel: „To ni glas tistih, ki vpijejo zaradi zmage, niti to ni glas tistih, ki vpijejo, ker so bili
bili…: hebr. slabotni.
premagani, temveč slišim hrup tistih, ki pojejo.“

19 Takoj ko je prišel blizu tabora, se je pripetilo, da je zagledal tele in ples. Mojzesova jeza se je vnela, tabli je vrgel iz svojih rok ter ju zlomil pod goro. 20Vzel je tele, ki so ga naredili, ga sežgal v ognju, ga zmlel v prah in ga posul nad vodo n in Izraelove otroke primoral, da so pili od tega.

21 Mojzes je Aronu rekel: „Kaj ti je storilo to ljudstvo, da si nadnje privedel tako velik greh?“ 22Aron je rekel: „Ne dopusti, da se razvname jeza mojega gospoda. Ti poznaš ljudstvo, da so postavljeni v zlo. 23Kajti rekli so mi: ‚Naredi nam bogove, ki bodo šli pred nami, kajti glede tega Mojzesa, človeka, ki nas je privedel iz egiptovske dežele, ne vemo kaj je nastalo iz njega.‘ 24Rekel sem jim: ‚Kdorkoli ima kakršnokoli zlato, naj ga izdere.‘ Tako so ga dali meni. Potem sem ga vrgel v ogenj in izšlo je to tele.“

25 § Ko je Mojzes videl, da je bilo ljudstvo nago, (kajti Aron jih je storil nage v njihovo sramoto med njihovimi sovražniki)
njihovimi sovražniki: hebr. tistimi, ki so se dvignili zoper njih.
26potem je Mojzes stal v velikih vratih tabora in rekel: „Kdo je na Gospodovi strani? Naj pride k meni.“ In k njemu so se zbrali vsi sinovi Lévijevcev. 27Rekel jim je: „Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Vsak mož naj svoj meč pripaše k svoji strani in gre noter in ven, od velikih vrat do velikih vrat, skozi tabor in naj vsak človek ubije svojega brata in vsak človek svojega družabnika in vsak človek svojega bližnjega.‘“ 28Otroci Lévijevcev so storili glede na Mojzesovo besedo in tam je ta dan izmed ljudstva padlo okoli tri tisoč mož. 29Kajti
Kajti…: ali, In Mojzes je rekel: „Uméstite se danes Gospodu, ker je bil vsak človek zoper svojega brata, itd.
Mojzes je rekel: „Uméstite
Uméstite…: hebr. Napolnite svoje dlani.
se danes Gospodu, celo vsak mož za svojega sina in za svojega brata, da lahko ta dan nad vas podeli blagoslov.“

30 Naslednji dan se je pripetilo, da je Mojzes rekel ljudstvu: „Zagrešili ste velik greh. Sedaj bom šel gor h Gospodu, morda bom storil spravo za vaš greh.“ 31Mojzes se je vrnil h Gospodu ter rekel: „Oh, to ljudstvo je zagrešilo velik greh in si naredilo bogove iz zlata. 32Vendar sedaj, če hočeš odpusti njihov greh ― in če ne, me izbriši, prosim te, iz svoje knjige, ki si jo napisal.“ 33Gospod je rekel Mojzesu: „Kdorkoli je grešil zoper mene, tistega bom izbrisal iz svoje knjige. 34Zato sedaj pojdi, vodi ljudstvo na kraj, o katerem sem ti govoril. Glej, moj Angel bo šel pred teboj. Kljub temu bom na dan, ko obiščem, obiskal njihov greh na njih.“ 35Gospod je trpinčil ljudstvo, ker so naredili tele, ki ga je naredil Aron.
Copyright information for SloKJV