James 1

1. Poglavje

1Jakob,
[Okoli leta Gospodovega 60.]
služabnik Boga in Gospoda Jezusa Kristusa, dvanajsterim rodovom, ki so razkropljeni naokoli, pozdrav.

2 Moji bratje, kadar zapadate v številne skušnjave,
skušnjave: ali, preizkušnje.
smatrajte to [za] veliko veselje,
3ker veste to, da preizkušenost vaše vere ustvarja potrpežljivost. 4Toda naj ima potrpežljivost svoje popolno delo, da boste lahko popolni in celotni, [da vam] ničesar ne manjka. 5Če [pa] komu izmed vas manjka modrosti, naj prosi od Boga, ki velikodušno daje vsem ljudem in ne očita; in dana mu bo. 6Toda prosi naj v veri niti malo omahujoč. Kajti kdor omahuje, je podoben morskemu valu, [ki ga] žene veter in ga premetava. 7Kajti tak človek naj ne misli, da bo karkoli prejel od Gospoda. 8Človek dvojnih misli
[dvojnih misli: gr. z dvema dušama.]
je nestanoviten na vseh svojih poteh.
9Naj se brat nizkega položaja veseli
veseli: ali, ponaša.
v tem, da je povišan;
10toda bogat v tem, da je ponižan, ker bo minil kakor cvet na travi. 11Kajti takoj, ko sonce vzide z žgočo vročino, to izsuši travo in njen cvet pade in lepota njenega videza propade; tako bo tudi bogataš zbledel na svojih poteh. 12Blagoslovljen je človek, ki preizkušnjo vzdrži; kajti ko je preizkušen, bo prejel krono življenja, katero je Gospod obljubil tistim, ki ga ljubijo. 13Naj noben človek, ko je skušan, ne reče: „Skušan sem od Boga,“ kajti Bog ne more biti skušan z zlom
zlom: ali, zli.
niti sam nikogar ne skuša;
14toda vsak je skušan, ko je odtegnjen s svojimi lastnimi poželenji in premamljen. 15Ko je potem poželenje spočeto, rojeva greh. Greh pa, ko je dovršen, rojeva smrt. 16Ne motite se, moji ljubljeni bratje. 17Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj in prihaja dol od Očeta svetlob, s katerim ni nestanovitnosti niti sence obračanja. 18Po svoji lastni volji nas je zaplodil z besedo resnice, da naj bi bili mi nekako prvenci njegovih ustvarjenih bitij.

19 Zatorej, moji ljubljeni bratje, naj bo vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za bes; 20kajti človekov bes ne uresničuje Božje pravičnosti. 21Zatorej dajte proč vso umazanost in odvečno porednost ter s krotkostjo sprejmite vcepljeno besedo, ki je zmožna rešiti vaše duše. 22Toda bodite uresničevalci besede in ne le poslušalci, ki sami sebe varajo. 23Kajti če je kdorkoli poslušalec besede, ne pa uresničevalec, je podoben človeku, ki svoj naraven obraz ogleduje v zrcalu; 24kajti gleda sebe in gre svojo pot ter nemudoma pozabi kakšne vrste človek je bil. 25Toda kdorkoli gleda v popolno postavo svobode in ostaja v njej, ni pozabljiv poslušalec, temveč izvrševalec dela, bo ta človek blagoslovljen v svojem dejanju.
dejanju: ali, početju.
26Če je katerikoli človek med vami videti religiozen, pa ne brzda svojega jezika, temveč zavaja svoje lastno srce, je bogoslužje tega človeka prazno. 27Čisto in neomadeževano bogoslužje pred Bogom in Očetom je to: „Obiskovati osirotele in vdove v njihovi stiski ter se ohraniti neomadeževanega od sveta.“
Copyright information for SloKJV