Jer 12 | SloKJV | STEP | Pravičen si ti, oh Gospod , ko sem se pravdal s teboj, vendar mi pusti govoriti s teboj o tvojih sodbah: „Zakaj pot zlobnih uspeva? Zakaj so srečni vsi tisti, ki postopajo zelo zahrbtno?“

Jeremiah 12

12. Poglavje

1 Pravičen si ti, oh Gospod, ko sem se pravdal s teboj, vendar mi pusti govoriti ^{▼▼govoriti…: ali, razlog primera s teboj.} s teboj o tvojih sodbah: „Zakaj ^b pot zlobnih uspeva? Zakaj so srečni vsi tisti, ki postopajo zelo zahrbtno?“ 2 Zasadil si jih, da, zakoreninili so se, rastejo, ^{▼▼rastejo: hebr. gredo naprej.} da, prinašajo sad. Blizu si v njihovih ustih in daleč od njihovih notranjosti. 3 Toda ti, oh Gospod, me poznaš, ^d videl si me in preizkušaš moje srce do ^{▼▼do…: hebr. s teboj.} tebe. Potegni jih ven kakor ovce za klanje in jih pripravi za dan klanja. 4 Doklej bo dežela žalovala in zelišča vsakega polja venijo zaradi ^f zlobnosti tistih, ki prebivajo v njej? Živali so požrte in ptice, ker so rekli: „Ne bo videl našega zadnjega konca.“

5 „Če si tekel s pešci in če so te utrudili, kako lahko potem tekmuješ s konji? In če so te utrudili v deželi miru, v kateri zaupaš, kako boš potem storil v naraščanju Jordana? 6 Kajti celo tvoji ^g bratje in hiša tvojega očeta, celo oni so zahrbtno postopali s teboj; da, za teboj so poklicali ^{▼▼poklicali: ali, obširno klicali.} množico. Ne verjemi jim, čeprav ti govorijo lepe ^{▼▼lepe: hebr. dobre.} besede.

7 Zapustil sem svojo hišo, zavrgel svojo dediščino, srčno ^{▼▼srčno…: hebr. ljubezen.} ljubljeno svoje duše sem predal v roko njenih sovražnikov. 8 Moja dediščina mi je kakor lev v gozdu; ta vpije ^{▼▼vpije…: ali, kriči: hebr. daje ven svoj glas.} proti meni, zatorej sem jo zasovražil. 9 Moja dediščina mi je kakor lisasta ^{▼▼lisasta…: ali, ptica s kremplji.} ptica, ptice naokoli so zoper njo. Pridite, zberite vse živali polja, da ^{▼▼da: ali, dajte jim, da pridejo.} pridejo, da žrejo. 10 Mnogo pastirjev je uničilo moj vinograd, moj delež so pogazili pod stopalom, moj prijeten ^{▼▼prijeten: hebr. zaželeni.} delež so naredili zapuščeno divjino. 11 Naredili so jo zapuščeno in zapuščena je žalovala k meni; celotna dežela je zapuščena, ker si noben človek tega ne jemlje k srcu. 12 Plenilci so skozi divjino prišli na vse visoke kraje, kajti Gospodov meč bo požiral od enega konca dežele celo do drugega konca dežele; nobeno meso ne bo imelo miru. 13 Sejali ^o so pšenico, toda želi bodo trnje; položili so se v bolečino, toda ne bo jim koristilo. Sram jih ^{▼▼jih…: ali, te.} bo tvojih poplačil, zaradi krute Gospodove jeze.“

14 Tako govori Gospod zoper vse moje hudobne sosede, ki se dotikajo dediščine, za katero sem svojemu ljudstvu Izraelu dal, da jo podeduje: „Glej, izruval ^q jih bom iz njihove dežele in Judovo hišo bom izruval izmed njih. 15 Potem ko jih bom izruval, se bo zgodilo, da se bom vrnil in imel sočutje z njimi in jih bom ponovno privedel, vsakega človeka k njegovi dediščini in vsakega človeka k njegovi deželi. 16 In zgodilo se bo, če se bodo marljivo učili poti mojega ljudstva, da bodo prisegali pri mojem imenu: ‚Gospod živi,‘ kakor so oni učili moje ljudstvo, da prisega pri Báalu, potem bodo pozidani v sredi mojega ljudstva. 17 Toda če ne bodo ubogali, ^r bom popolnoma izruval in uničil ta narod,“ govori Gospod.