Jer 15 | SloKJV | STEP | Potem mi je Gospod rekel: „Čeprav bi pred menoj stala Mojzes in Samuel, vendar moj um ne bi mogel biti k temu ljudstvu. Vrzi jih iz mojega pogleda in naj gredo naprej.

Jeremiah 15

15. Poglavje

1 Potem ^{▼▼[Okoli leta 601 pred Kristusom.]} mi je Gospod rekel: „Čeprav ^b bi pred menoj stala Mojzes ^c in Samuel, ^d vendar moj um ne bi mogel biti k temu ljudstvu. Vrzi jih iz mojega pogleda in naj gredo naprej. 2 Zgodilo se bo, če ti rečejo: ‚Kam naj gremo naprej?‘ Potem jim boš rekel: ‚Tako govori Gospod: ‚Tisti, ^e ki ste za smrt, k smrti; tisti, ki ste za meč, k meču; tisti, ki ste za lakoto, k lakoti in tisti, ki ste za ujetništvo, k ujetništvu.‘ 3 Nad njimi bom določil ^f štiri vrste,‘ ^{▼▼vrste: hebr. družine.} govori Gospod: ‚meč da ubija, pse, da trgajo ter perjad neba in zemeljske živali, da požirajo in uničujejo. 4 § Povzročil ^{▼▼Povzročil…: hebr. Predal jih bom za odstranjevanje v.} jim bom, da bodo odstranjeni ⁱ v vsa kraljestva zemlje, zaradi Manáseja, ^j sina Ezekíja, Judovega kralja, za to, kar je storil v Jeruzalemu. 5 Kajti kdo bo imel usmiljenje nad teboj, oh [prestolnica] Jeruzalem? Kdo te bo obžaloval? Kdo bo šel vstran, da te vpraša kako ^{▼▼kako…: hebr. o tvojem miru.} si? 6 Zapustila si me,‘ govori Gospod, ‚umaknila si se nazaj. Zato bom zoper tebe iztegnil svojo roko in te uničil; izmučen sem od kesanja. 7 Vejál jih bom z vejálnikom v velikih vratih dežele; oropal jih bom otrok, ^{▼▼otrok: ali, karkoli [jim] je ljubo.} uničil bom svoje ljudstvo, ker se niso vrnili iz svojih poti. 8 Njene vdove so mi [številčno] narasle nad peskom morja. Zoper mater mladeničev ^{▼▼mladeničev…: ali, mesta mladeniča plenjenja, itd, ali, in mladeniča.} sem nadnje opoldan privedel plenitelja. Storil sem mu, da je nenadoma padel nanjo in strahote so padle nad mesto. 9 ⁿ Tista, ki jih je rodila sedem, peša. Izročila je duha. Njeno sonce je zašlo medtem ko je bil še dan. Bila je osramočena in zmedena. Preostanek izmed njih bom izročil meču pred njihovimi sovražniki,‘“ govori Gospod.

10 ^o „Gorje meni, moja mati, da si me rodila, človeka prepira in človeka spora celotni zemlji! Niti nisem posojal za obresti niti mi ljudje niso posojali za obresti, vendar me vsakdo izmed njih preklinja.“ 11 § Gospod je rekel: „Resnično, dobro bo s tvojim preostankom. Resnično, povzročil ^{▼▼povzročil…: ali, zate bom rotil sovražnika.} bom, da bo sovražnik dobro ravnal s teboj v času zla in v času stiske. 12 Se bo železo zlomilo, severno železo in jeklo? 13 Tvoje imetje in tvoje zaklade bom izročil v plen ^q brez cene in to za vse tvoje grehe, celo v vseh tvojih mejah. 14 Storil ti bom, da v deželo, ki je ne poznaš, preideš s svojimi sovražniki. Kajti ogenj ^r je vnet v moji jezi, ki bo gorel na vas.“

15 Oh Gospod, ti veš. Spomni se me in me obišči in me maščuj nad mojimi preganjalci. V svoji potrpežljivosti me ne odvzemi proč. Vedi, da sem zaradi tebe trpel grajo. 16 Tvoje besede so bile najdene in sem jih jedel, ^s in tvoje besede so mi bile radost in veselje mojega srca, kajti imenovan ^{▼▼imenovan…: hebr. tvoje ime je klicano nad menoj.} sem po tvojem imenu, oh Gospod, Bog nad bojevniki. 17 Nisem sedel v zboru zasmehovalcev niti se nisem razveseljeval; sam sem sedel zaradi tvoje roke, kajti napolnil si me z ogorčenjem. 18 Zakaj je moja bolečina ^u neprestana in moja rana, ki odklanja biti ozdravljena, nezaceljiva? Ali mi hočete biti vsi skupaj kakor lažnivec in kakor vode, ki odpovedo? ^{▼▼odpovedo: hebr. niso gotove?}

19 Zato tako govori Gospod: „Če se spreobrneš, potem te bom ponovno privedel in boš stal pred menoj. Če odvzameš dragoceno iz hudobnega, boš kakor moja usta. Oni naj se vrnejo k tebi, toda ti se ne vrni k njim. 20 Temu ljudstvu te bom naredil za ograjen bronast zid. ^w Borili se bodo zoper tebe, toda ne bodo prevladali ^x zoper tebe, kajti jaz sem s teboj, da te rešim in da te osvobodim,‘ govori Gospod. 21 ‚Rešil te bom iz roke zlobnih in odkupil te bom iz roke strašnih.‘“