Jeremiah 20

20. Poglavje

1Torej
[Okoli leta 605 pred Kristusom.]
Pašhúr, Imêrjev b sin, duhovnik, ki je bil tudi glavni voditelj Gospodove hiše, je slišal, da je Jeremija prerokoval te stvari.
2Potem je Pašhúr udaril preroka Jeremija in ga vtaknil v klade, ki so bile pri Benjaminovih visokih velikih vratih, ki so bila pri Gospodovi hiši. 3Naslednji dan se je pripetilo, da je Pašhúr privedel Jeremija iz klad. Potem mu je Jeremija rekel: „Gospod tvojega imena ne imenuje Pašhúr, temveč Magor misabib.
Magor misabib: to je, Strah vsenaokrog.
4Kajti tako govori Gospod: ‚Glej, naredil te bom sebi in vsem tvojim prijateljem za strahoto. Ti bodo padli pod mečem svojih sovražnikov in tvoje oči bodo to gledale in celotnega Juda bom izročil v roko babilonskega kralja in ta jih bo odvedel ujete v Babilon in jih umoril z mečem. 5Poleg tega bom d izročil vso moč tega mesta, vse njegove trude, vse njegove dragocene stvari in vse zaklade Judovih kraljev bom dal v roko njihovih sovražnikov, ki jih bodo oplenili, jih vzeli in jih odnesli v Babilon. 6Ti, Pašhúr in vsi, ki prebivate v tvoji hiši, boste šli v ujetništvo. Prišel boš v Babilon in tam boš umrl in tam boš pokopan, ti in vsi tvoji prijatelji, katerim si prerokoval laži.‘“

7 Oh Gospod, zavedel si me in bil sem zaveden.
zaveden: ali, premamljen.
Močnejši si kakor jaz in si prevladal. Vsak dan sem v posmeh, vsakdo me zasmehuje.
8Kajti odkar sem govoril, sem vpil, razglašal nasilje in plen, ker mi je bila Gospodova beseda vsak dan narejena [v] grajo in posmeh. 9Potem sem rekel: „Ne bom ga omenjal niti ne bom več govoril v njegovem imenu.“ Toda njegova beseda je bila v mojem srcu kakor goreč f ogenj, zaprta v mojih kosteh, jaz pa sem bil izmučen od prizanašanja in nisem g mogel ostati.

10 Kajti slišal sem psovanje mnogih, strah na vsaki strani. „Ovadite,“ so rekli „in ovadili bomo.“ Vsi
Vsi…: hebr. Vsak človek mojega miru je opazoval.
moji znanci so opazovali moje oklevanje, rekoč: „Morda bo premamljen in bomo prevladali zoper njega in naše maščevanje bomo izvedli nad njim.“
11Toda Gospod je z menoj kakor mogočen strahovitež. Zato i se bodo moji preganjalci spotaknili in ne bodo prevladali. Silno bodo osramočeni, kajti ne bodo uspeli. Njihova večna j zmeda ne bo nikoli pozabljena. 12Toda, oh Gospod nad bojevniki, ki preizkušaš k pravične in vidiš notranjosti in srce, naj vidim tvoje maščevanje na njih, kajti tebi sem odprl svojo pravdo. 13Prepevajte Gospodu, hvalite Gospoda, kajti dušo ubogega je osvobodil pred roko hudodelcev.

14 Preklet bodi dan, na katerega sem bil rojen. Naj ne bo blagoslovljen dan, na katerega me je moja mati rodila. 15 l Preklet bodi človek, ki je prinesel novice mojemu očetu, rekoč: „Fantek se ti je rodil,“ in ga tako naredil zelo veselega. 16Naj bo ta človek kakor mesta, ki jih je Gospod razdejal m in se ni pokesal. Naj sliši jok zjutraj in vriskanje opoldan, 17ker me ni usmrtil od maternice; ali da bi bila moja mati moj grob in njena maternica vedno velika
[velika: hebr. noseča.]
z menoj.
18 o Zakaj sem prišel ven iz maternice, da vidim trud in bridkost, da bodo moji dnevi použiti s sramoto?
Copyright information for SloKJV