Jeremiah 38

38. Poglavje

1Potem so Matánov sin Šefatjá, Pašhúrjev sin Gedaljá, Šelemjájev sin Juhál in Malkijájajev sin Pašhúr slišali besede, ki jih je Jeremija govoril vsemu ljudstvu, rekoč: 2„Tako govori Gospod: ‚Kdor a preostaja v tem mestu, bo umrl pod mečem, z lakoto in s kužno boleznijo, toda kdor gre naprej h Kaldejcem, bo živel, kajti svoje življenje bo imel za plen in bo živel.‘ 3Tako govori Gospod: ‚To mesto bo zagotovo izročeno v roko kralja babilonske vojske, ki ga bo zavzel.‘“ 4Zato so princi rekli kralju: „Rotimo te, naj bo ta človek usmrčen, kajti on tako slabi roke bojevnikov, ki preostajajo v tem mestu in roke vsega ljudstva, ko jim govori takšne besede, kajti ta človek ne išče blaginje
blaginje: hebr. miru.
tega ljudstva, temveč škodo.“
5Potem je kralj Sedekíja rekel: „Glejte, v vaši roki je, kajti kralj ni tisti, ki lahko stori kakršnokoli stvar zoper vas.“ 6§ Potem so prijeli Jeremija in ga vrgli v odprtino jame
[odprtina jame: hebr. vodnjak, ječa.]
Malkijája, sina Hameleha,
Hameleha, ali, od kralja.
ki je bila na dvorišču ječe in Jeremija so spustili dol z vrvmi. Tam v jami pa ni bilo vode ampak blato. Tako se je Jeremija pogreznil v blato.

7 Torej ko je Ebed Meleh, Etiopec, eden izmed evnuhov, ki je bil v kraljevi hiši, slišal, da so Jeremija vtaknili v jamo; kralj je takrat sedel v Benjaminovih velikih vratih; 8je Ebed Meleh odšel naprej iz kraljeve hiše in kralju spregovoril, rekoč: 9„Moj gospod kralj, ti možje so storili zlo v vsem, kar so storili preroku Jeremiju, katerega so vrgli v jamo, in verjetno
verjetno…: hebr. umrl bo zaradi.
bo umrl zaradi lakote na kraju kjer je, kajti v mestu ni več kruha.“
10Potem je kralj ukazal Etiopcu Ebed Melehu, rekoč: „Vzemi od tod trideset mož s seboj
s seboj: hebr. v svojo roko.
in dvigni preroka Jeremija iz jame preden umre.“
11Tako je Ebed Meleh s seboj vzel može in odšel v kraljevo hišo pod zakladnico in od tam vzel stara zakrpana oblačila in stare cunje ter jih z vrvmi spustil dol v jamo k Jeremiju. 12Etiopec Ebed Meleh je rekel Jeremiju: „Deni si ta stara zakrpana oblačila in stare cunje pod svoja ramena pod vrvi.“ Jeremija je tako storil. 13Tako so Jeremija potegnili gor z vrvmi in ga vzeli iz jame in Jeremija je ostal na dvorišču ječe.

14 Potem je kralj Sedekíja poslal in vzel preroka Jeremija k sebi v tretji
tretji: ali, glavni.
vhod, ki je v Gospodovi hiši. Kralj je rekel Jeremiju: „Vprašal te bom stvar, ničesar ne prikrij pred menoj.“
15Potem je Jeremija rekel Sedekíju: „Če ti to razglasim, mar me ne boš zagotovo usmrtil? In če ti dam nasvet, mar mi boš prisluhnil?“ 16Tako je kralj Sedekíja na skrivnem prisegel Jeremiju, rekoč: „Kakor živi Gospod, ki nam je naredil to dušo, te ne bom usmrtil niti te ne bom dal v roko teh mož, ki ti strežejo po življenju.“ 17Potem je Jeremija rekel Sedekíju: „Tako govori Gospod, Bog nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Če boš zagotovo šel naprej k princem babilonskega kralja, potem bo tvoja duša živela in to mesto ne bo sežgano z ognjem in živel boš ti in tvoja hiša, 18toda če ne boš šel naprej k princem babilonskega kralja, potem bo to mesto dano v roke Kaldejcem in požgali ga bodo z ognjem in ne boš pobegnil iz njihove roke.“ 19Kralj Sedekíja pa je rekel Jeremiju: „Bojim se Judov, ki so prebegnili h Kaldejcem, da me ne bi izročili v njihovo roko in bi se mi posmehovali.“ 20Toda Jeremija je rekel: „Ne bodo te izročili. Ubogaj, rotim te, glas Gospoda, ki ti ga govorim. Tako bo dobro s teboj in tvoja duša bo živela. 21Toda če zavrneš iti naprej, je to beseda, ki mi jo je pokazal Gospod: 22‚Glej, vse ženske, ki so preostale v hiši Judovega kralja, bodo privedene k princem babilonskega kralja in te ženske bode rekle: ‚Tvoji
Tvoji…: hebr. Možje tvojega miru.
prijatelji so te zavedli in prevladali zoper tebe. Tvoja stopala so pogreznjena v blato in oni so se umaknili nazaj.‘
23Tako bodo privedli ven vse tvoje žene in tvoje otroke h Kaldejcem in ne boš ušel iz njihove roke, temveč boš zajet z roko babilonskega kralja in povzročil
povzročil…: hebr. to mesto boš sežgal.
boš, da bo to mesto sežgano z ognjem.‘“

24 Potem je Sedekíja rekel Jeremiju: „Naj noben človek ne izve o teh besedah in ne boš umrl. 25Toda če princi slišijo, da sem govoril s teboj in pridejo k tebi in ti rečejo: ‚Razglasi nam sedaj, kaj si rekel kralju, ne skrivaj tega pred nami in ne bomo te usmrtili; in tudi kaj je kralj rekel tebi.‘ 26Potem jim boš rekel: ‚Svojo ponižno prošnjo sem predstavil pred kraljem, da mi ne bi povzročil, da se vrnem v Jonatanovo hišo, da bi tam umrl.‘ 27Potem so prišli vsi princi k Jeremiju in ga vprašali in ta jim je povedal glede na vse te besede, ki jih je kralj zapovedal. Tako so prenehali
prenehali…: hebr. bili tiho pred njim.
govoriti z njim, kajti zadeva ni bila zaznana.
28Tako je Jeremija prebival na dvorišču ječe do dne, ko je bil Jeruzalem zavzet. Bil je tam, ko je bila Jeruzalem zavzet.
Copyright information for SloKJV