Jeremiah 44

44. Poglavje

1Beseda,
[Leta 587 pred Kristusom.]
ki je prišla Jeremiju glede vseh Judov, ki prebivajo v egiptovski deželi, ki prebivajo v Migdólu, v Tahpanhésu, v Nofu
[Nofu: hebr. Memfis, mesto ob Nilu, poleg Kaira.]
in v deželi Patrós, rekoč:
2„Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Videli ste vse zlo, ki sem ga privedel nad Jeruzalem in nad vsa Judova mesta, in glejte, ta dan so ta opustošenje in noben človek ne prebiva tam 3zaradi njihove zlobnosti, katero so zagrešili, da me dražijo do jeze v tem, da so odšli zažigat kadilo in da služijo drugim bogovom, katerih niso poznali niti oni, da, niti vaši očetje. 4Vendar sem vam pošiljal vse svoje služabnike preroke, vzdigujoče zgodaj in jih pošiljal, rekoč: ‚Oh ne storite te gnusne stvari, ki jo sovražim.‘ 5Toda niso prisluhnili niti nagnili svojega ušesa, da se obrnejo od svoje zlobnosti, da ne bi zažigali kadila drugim bogovom. 6Zato sta bila moj bes in moja jeza izlita naprej in vžgana v Judovih mestih in na ulicah Jeruzalema; in ta so opustošena in zapuščena, kakor ta dan.‘ 7Zaradi tega sedaj tako govori Gospod, Bog nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Zakaj ste zagrešili to veliko zlo zoper svoje duše, da izmed sebe iztrebite moškega in žensko, otroka in dojenčka, ven iz Juda,
Juda: hebr. srede Juda.
da nikogar ne pustite, da preostane.
8V čem ste me dražili do besa z deli svojih rok, zažigajoč kadilo drugim bogovom v egiptovski deželi, kamor ste odšli, da prebivate, da se lahko sami odrežete in da ste lahko prekletstvo in graja med vsemi narodi zemlje?‘ 9Mar ste pozabili zlobnost
zlobnost: hebr. zlobnosti, ali, kaznovanja, itd.
svojih očetov, zlobnost Judovih kraljev, zlobnost njihovih žena, svojo lastno zlobnost in zlobnost svojih žena, ki so jo zagrešili v Judovi deželi in na ulicah Jeruzalema?
10Niso se ponižali
ponižali: hebr. skesali.
celó do tega dne, niti se niso bali, niti hodili po moji postavi, niti po mojih zakonih, ki sem jih postavil pred vas in vaše očete.

11 Zato tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Glejte, svoj f obraz bom naravnal zoper vas za zlo in da iztrebim vsega Juda. 12Vzel bom preostanek Juda, ki so svoje obraze naravnali, da gredo v egiptovsko deželo, da začasno prebivajo tam in vsi bodo použiti in padli v egiptovski deželi; celó použiti bodo z mečem in z lakoto. Umrli bodo, od najmanjših celo do največjih, z mečem in z lakoto, in bodo preziranje in osuplost, prekletstvo in graja. 13Kajti kaznoval bom tiste, ki prebivajo v egiptovski deželi, kakor sem kaznoval Jeruzalem, z mečem, z lakoto in s kužno boleznijo, 14tako da se ne bo nihče izmed Judovega preostanka, ki so odšli v egiptovsko deželo, da začasno prebivajo tam, ušel ali preostal, da bi se vrnil v Judovo deželo, h kateri so imeli
imeli…: hebr. dvignili svojo dušo.
željo, da se vrnejo, da prebivajo tam; kajti nihče se ne bo vrnil, razen tistih, ki bodo pobegnili.‘“

15 Potem so vsi možje, ki so vedeli, da so njihove žene zažigale kadilo drugim bogovom in vse ženske, ki so stale poleg, velika množica, celo vse ljudstvo, ki prebiva v egiptovski deželi, v Patrósu, odgovorili Jeremiju, rekoč: 16Glede na besedo, ki si nam jo govoril v imenu Gospoda, ti ne bomo prisluhnili, 17temveč bomo zagotovo počeli katerokoli stvar, izhajajočo iz naših lastnih ust, da zažigamo kadilo kraljici
kraljici: ali, okviru.
,
i neba in da ji izlivamo pitne daritve, kakor smo počeli mi in naši očetje, naši kralji in naši princi v Judovih mestih in na ulicah Jeruzalema, kajti tedaj smo imeli obilico živeža
živeža: hebr. kruha.
in smo bili dobro in nismo videli zla.
18Toda odkar smo prenehali zažigati kadilo kraljici neba in ji izlivati pitne daritve, smo bili v potrebi vseh stvari in smo použiti z mečem in z lakoto.“ 19„In ko k smo zažigale kadilo kraljici neba in ji izlivale pitne daritve, mar smo ji naredile njene kolačke, da jo obožujemo in ji izlivale pitne daritve, brez naših moških?“
moških: ali, soprogov?

20 Potem je Jeremija rekel vsemu ljudstvu, moškim in ženskam in vsemu ljudstvu, ki mu je dalo ta odgovor, rekoč: 21„Kadilo, ki ste ga zažigali po Judovih mestih in po ulicah Jeruzalema, vi in vaši očetje, vaši kralji, vaši princi in ljudstvo dežele, ali jih ni Gospod spomnil in ali to ni prišlo v njegov um? 22Tako da Gospod ni mogel več trpeti zaradi zla vaših početij in zaradi ogabnosti, ki ste jih zagrešili; zato je vaša dežela opustošenje, osuplost in prekletstvo, brez prebivalca, kakor na ta dan. 23Ker ste zažigali kadilo in ker ste grešili zoper Gospoda in niste ubogali Gospodovega glasu, niti hodili po njegovi postavi, niti po njegovih zakonih, niti po njegovih pričevanjih, zato se vam je zgodilo to zlo, kakor na ta dan.“ 24Poleg tega je Jeremija rekel vsemu ljudstvu in vsem ženskam: „Poslušajte besedo od Gospoda, ves Juda, ki ste v egiptovski deželi: 25‚Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog, rekoč: ‚Vi in vaše žene ste tako govorili s svojimi usti in s svojo roko izpolnili, rekoč: ‚Zagotovo bomo izvajali naše zaobljube, ki smo se jih zaobljubili, da zažigamo kadilo kraljici neba in da ji izlivamo pitne daritve.‘ Zagotovo boste dokončali svoje zaobljube in zagotovo boste izvedli svoje zaobljube. 26Zato poslušajte besedo od Gospoda, ves Juda, ki prebiva v egiptovski deželi: ‚Glejte, prisegel sem pri svojem velikem imenu,‘ govori Gospod, ‚da moje ime ne bo več imenovano v ustih kateregakoli moškega iz Juda in po vsej egiptovski deželi, rekoč: ‚Gospod Bog živi.‘ 27Glej, bedel bom nad njimi za zlo in ne za dobro; in vsi Judovi možje, ki so v egiptovski deželi, bodo použiti z mečem in z lakoto, dokler jih ne bo konec. 28Vendar se bo malo število, ki pobegne meču, vrnilo iz egiptovske dežele v Judovo deželo in ves preostanek Juda, ki so odšli v egiptovsko deželo, da tam začasno prebiva, bo vedel čigave besede bodo obstale, moje
moje…: hebr. od mene ali od njih.
ali njihove.

29 To
[Leta 589 pred Kristusom.]
vam bo znamenje,‘ govori Gospod, ‚da vas bom kaznoval na tem kraju, da boste lahko vedeli, da bodo moje besede zagotovo obstale zoper vas v zlo.‘
30Tako govori Gospod: ‚Glejte, izročil bom faraona Hofrája, egiptovskega kralja, v roko njegovih sovražnikov in v roko tistih, ki strežejo po njegovem življenju, kakor sem Judovega kralja Sedekíja izročil v roko babilonskega kralja Nebukadnezarja, njegovega sovražnika in ki je stregel po njegovem življenju.‘“
Copyright information for SloKJV