John 13

13. Poglavje

1Torej a pred praznikom pashe, ko je Jezus spoznal, da je prišla njegova ura, da naj bi odšel s tega sveta k Očetu in ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, jih je ljubil do konca. 2In ko se je večerja končala, je torej hudič Judu Iškarijotu, Simonovemu sinu, v srce položil, da ga izda. 3Ker je Jezus vedel, da je Oče vse stvari dal v njegove roke in da je prišel od Boga in odšel k Bogu, 4se dvigne od večerje in odloži svoje obleke in vzame brisačo ter se opaše. 5Nató vlije vodo v umivalnik in začne učencem umivati stopala ter jih brisati z brisačo, s katero je bil opasan. 6Potem pride k Simonu Petru in Peter
Peter…: gr. on mu reče.
mu reče: „Gospod, ti mi umivaš moja stopala?“
7Jezus je odgovoril in mu rekel: „Kar delam, ti sedaj ne veš, toda spoznal boš pozneje.“ 8Peter mu reče: „Nikoli ne boš umival mojih stopal.“ Jezus mu je odgovoril: „Če te ne umijem, nimaš deleža z menoj.“ 9Simon Peter mu reče: „Gospod, ne samo mojih stopal, temveč tudi moje roke in mojo glavo.“ 10Jezus mu reče: „Kdor je umit, se razen svojih stopal ne rabi umiti, ampak je čist vsak delček; in vi ste čisti, toda ne vsi.“ 11Kajti vedel je, kdo naj bi ga izdal, zato je rekel: „Niste vsi čisti.“ 12Torej potem, ko jim je umil njihova stopala in vzel svoje obleke ter se ponovno usedel, jim je rekel: „Ali veste kaj sem vam storil? 13Vi me kličete Učitelj in Gospod, in pravilno govorite, kajti to sem. 14Če sem vam torej jaz, vaš Gospod in Učitelj, umil vaša stopala, morate tudi vi drug drugemu umivati stopala. 15Kajti dal sem vam zgled, da bi tudi vi delali tako, kakor sem vam storil jaz. 16Resnično, resnično, povem vam: ‚Služabnik ni večji kakor njegov gospodar; niti kdor je poslan ni večji kakor tisti, ki ga je poslal. c 17Če poznate te stvari, ste srečni, če jih izvršujete.

18 Ne govorim o vas vseh. Vem, katere sem izbral, toda da bi se lahko izpolnilo pismo: d ‚Kdor jé kruh z menoj, je dvignil svojo peto zoper mene.‘ 19Sedaj
Sedaj: ali, Od tega časa naprej.
vam pravim, preden pride, da ko se zgodi, boste lahko verovali, da sem jaz on.
20Resnično, resnično, povem vam: ‚Kdor sprejme kogarkoli jaz pošljem, sprejme mene; in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal.‘“ f 21 g Ko je Jezus tako rekel, je bil v duhu vznemirjen in pričeval ter rekel: „Resnično, resnično, povem vam, da me bo eden izmed vas izdal.“ 22Potem so učenci pogledali drug na drugega, dvomeč o kom je govoril. 23Torej na Jezusovo naročje je bil naslonjen eden izmed njegovih učencev, katerega je Jezus ljubil. 24Simon Peter mu je torej dal znamenje, da naj vpraša kdo bi bil ta, o katerem je govoril. 25On mu potem, ležeč na Jezusovih prsih, reče: „Gospod, kdo je ta?“ 26Jezus je odgovoril: „To je tisti, kateremu bom dal grižljaj,
grižljaj: ali, košček.
ko ga bom pomočil.“
In ko je grižljaj pomočil, ga je dal Judu Iškarijotu, Simonovemu sinu.
27In po grižljaju je vanj vstopil Satan. Tedaj mu je Jezus rekel: „To, kar delaš, stôri hitro.“ 28Torej noben človek pri mizi ni vedel za kakšen namen mu je to rekel. 29Kajti nekateri izmed njih so mislili, ker je imel Juda mošnjo, da mu je Jezus rekel: „Kupi te stvari, katere potrebujemo za praznik,“ ali da naj bi nekaj dal ubogim. 30Potem, ko je prejel grižljaj, je takoj odšel ven; bila pa je noč.

31 Torej ko je odšel ven, je Jezus rekel: „Sedaj je Sin človekov proslavljen in Bog je proslavljen v njem. 32Če je Bog proslavljen v njem, bo tudi Bog njega proslavil v sebi in nemudoma ga bo proslavil. 33Majhni otroci, še malo časa sem z vami. Iskali me boste i in kakor sem rekel Judom: ‚Kamor grem jaz, vi ne morete priti,‘ tako sedaj pravim vam. 34Dajem vam novo zapoved: ‚Da ljubite drug drugega, kakor sem vas jaz ljubil, da tudi vi ljubite drug drugega. j 35Po tem bodo vsi ljudje spoznali, da ste moji učenci, če imate drug do drugega ljubezen.‘“

36 Simon Peter mu je rekel: „Gospod, kam greš?“ Jezus mu je odgovoril: „Kamor jaz grem, mi sedaj ne moreš slediti, toda sledil mi boš pozneje.“ 37Peter mu je rekel: „Gospod, zakaj ti ne morem slediti sedaj? Svoje življenje hočem k dati zaradi tebe.“ 38Jezus mu je odgovoril: „Življenje hočeš dati zaradi mene? Resnično, resnično, povem ti: ‚Petelin ne bo zapel, dokler me trikrat ne zanikaš.‘“
Copyright information for SloKJV