John 14

14. Poglavje

1„Ne dopustite, da bi bilo vaše srce vznemirjeno. Verujte v Boga, tudi vame verujte. 2V hiši mojega Očeta je mnogo graščin. Če ne bi bilo tako, bi vam povedal. Grem, da pripravim prostor za vas. 3Če pa grem in pripravim prostor za vas, bom ponovno prišel in vas sprejel k sebi, da kjer sem jaz, boste tam lahko tudi vi. 4§ In kamor jaz grem veste in pot poznate.“ 5Tomaž mu reče: „Gospod, ne vemo kam greš in kako moremo poznati pot?“ 6Jezus mu reče: „Jaz sem pot, resnica in življenje; nihče ne pride k Očetu, razen po meni. 7Če bi spoznali mene, bi spoznali tudi mojega Očeta, in odslej ga poznate in ste ga videli.“ 8Filip mu reče: „Gospod, pokaži nam Očeta in to nam zadošča.“ 9Jezus mu reče: „Filip, toliko časa sem bil z vami, pa me vendar nisi spoznal? Kdor je videl mene, je videl Očeta, in kako potem praviš: ‚Pokaži nam Očeta?‘ 10Ne veruješ, da sem jaz v Očetu in Oče v meni? Besede, ki vam jih govorim, ne govorim sam od sebe, temveč Oče, ki prebiva v meni, on opravlja dela. 11Verjemite mi, da sem v Očetu in Oče v meni, če pa ne, mi verujte zaradi del samih. 12Resnično, resnično, povem vam: ‚Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal; in opravljal bo večja dela kakor ta, ker grem k svojemu Očetu. 13In karkoli boste zahtevali v mojem imenu, bom to storil, da bo Oče lahko proslavljen v Sinu. a 14Če boste karkoli zahtevali v mojem imenu, bom jaz to storil.‘

15 Če ljubite mene, se držite mojih zapovedi. 16In prosil bom Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo lahko večno ostal z vami, 17celó Duha resnice, katerega svet ne more prejeti zato, ker ga ne vidi niti ga ne pozna; toda vi ga poznate, kajti on prebiva z vami in bo v vas. 18Ne bom vas zapustil brez tolažbe,
brez tolažbe: ali, sirot.
prišel bom k vam.
19Še malo časa in svet me ne vidi več, toda vi me vidite; ker jaz živim, boste živeli tudi vi. 20Na tisti dan boste vedeli, da jaz sem v svojem Očetu in vi v meni in jaz v vas. 21In kdor ima moje zapovedi in se jih drži, je tisti, ki me ljubi; in kdor ljubi mene, bo ljubljen od mojega Očeta in jaz ga bom ljubil in se mu bom razodel.“ 22Juda, ne Iškarijot, mu reče: „Gospod, kako to, da se hočeš razodeti nam, ne pa svetu?“ 23Jezus je odgovoril in mu rekel: „Če me človek ljubi, se bo držal mojih besed in moj Oče ga bo ljubil in prišla bova k njemu in naredila prebivališče z njim. 24In kdor me ne ljubi, se ne drži mojih izjav, in beseda, katero slišite, ni moja, temveč od Očeta, ki me je poslal. 25Te stvari sem vam govoril, ko sem bil še prisoten z vami. 26Toda Tolažnik, ki je Sveti Duh, katerega bo Oče poslal v mojem imenu, vas bo učil vseh stvari in vam bo v vaš spomin privedel vse besede, karkoli sem vam povedal. 27Mir zapustim z vami, svoj mir vam dam. Ne kakor daje svet, vam ga jaz dam. Ne dopustite, da bi bila vaša srca vznemirjena niti naj ne bodo prestrašena. 28Slišali ste kako sem vam rekel: ‚Jaz grem proč in ponovno pridem k vam.‘ Če ste ljubili mene, bi se razveselili, ker sem rekel: ‚Jaz grem k Očetu,‘ kajti moj Oče je večji od mene. 29In sedaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste lahko verovali, ko se zgodi. 30Odslej ne bom več veliko govoril z vami, kajti princ tega sveta prihaja, toda v meni nima ničesar. 31Toda, da bo svet lahko spoznal, da ljubim Očeta in kakor mi je Oče dal zapoved, točno tako delam jaz. Vstanite, pojdimo od tod.“
Copyright information for SloKJV