Jonah 4
4. Poglavje
1Toda to je Jona silno razžalilo in bil je zelo jezen. 2Molil je h Gospodu ter rekel: „Prosim te, oh a Gospod, ali ni bila to moja beseda, ko sem bil še v svoji deželi? Zatorej sem prej pobegnil v Taršíš, kajti vedel sem, da si milostljiv b Bog in usmiljen, počasen za jezo in zelo prijazen in se kesaš zlega. 3Zatorej sedaj, oh Gospod, vzemi, rotim te, moje življenje od mene, kajti zame je bolje, da umrem, kakor da živim.“ 4 Potem je Gospod rekel: „Delaš ▼▼Delaš…: ali, Si silno jezen?
pravilno, da si jezen?“ 5 Tako je Jona odšel ven iz mesta in se usedel na vzhodni strani mesta in si tam postavil šotor in sedèl pod njim v senco, toliko časa, da lahko vidi kaj bo iz mesta nastalo. 6In Gospod je pripravil bučo ▼▼bučo: ali, ricinusov grm: hebr. Kikajon [vir: Webster 1828.]
in ji storil, da vzklije nad Jona, da bi bila ta lahko senca nad njegovo glavo, da ga osvobodi pred njegovo žalostjo. Tako je ▼▼je…: hebr. se je Jona razveselil z veliko radostjo.
bil Jona buče silno vesel. 7Toda ko je naslednjega dne vstalo jutro, je Bog pripravil ličinko in ta je napadla bučo, da je ovenela. 8Ko je sonce vstalo, se je pripetilo, da je Bog pripravil silovit ▼▼silovit: ali, miren.
vzhodnik. Sonce je udarjalo na Jonovo glavo, da je slabel in si v sebi želel, da umre ter rekel: „Zame je boljše, da umrem, kakor da živim.“ 9Bog je Jonu rekel: „Delaš ▼▼Delaš…: ali, Si silno jezen?
pravilno, da si jezen zaradi buče?“ Ta je rekel: „Pravilno ▼▼Pravilno…: ali, Sem silno.
delam, da sem jezen, celó do smrti.“ 10Potem je Gospod rekel: „Usmiljenje ▼▼Usmiljenje: ali, Prizanesel si buči.
imaš za bučo, za katero nisi delal niti ji storil, da zraste, ki je v ▼▼v…: hebr. bil sin noči in v eni noči propadel.
[eni] noči vzklila in v [eni] noči propadla, 11jaz pa naj ne bi prizanesel Ninivam, temu velikemu mestu, v katerem je več kot sto dvajset tisoč oseb, ki ne morejo razlikovati med svojo desnico in svojo levico in tudi veliko živine?“
Copyright information for
SloKJV