Luke 11

11. Poglavje

1In pripetilo se je, medtem ko je na nekem kraju molil, ko
[Leta Gospodovega 33.]
je prenehal, da mu je eden izmed njegovih učencev rekel: „Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.“
2§ Rekel jim je: „Kadar vi molite, recite: b ‚Naš Oče, ki si v nebesih: ‚Posvečuje naj se tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Zgôdi se tvoja volja, kakor je v nebesih, tako na zemlji. 3Daj nam dan
dan…: ali, za dan.
za dnem naš vsakdanji kruh.
4§ In odpusti nam naše grehe, kajti tudi mi odpuščamo vsakemu, ki nam je dolžan. In ne vôdi nas v skušnjavo, temveč nas osvobodi pred zlom.‘“ 5Rekel jim je: „Kateri izmed vas bo imel prijatelja in bo šel k njemu ob polnoči ter mu rekel: ‚Prijatelj, posodi mi tri hlebe, 6kajti moj prijatelj je na
na…: ali, iz svoje poti.
svojem potovanju prišel k meni, pa nimam ničesar, da postavim predenj?‘
7In ta od znotraj bo odgovoril ter rekel: ‚Ne moti me. Vrata so sedaj zaprta in moji otroci so z menoj v postelji. Ne morem vstati in ti dati.‘ 8Povem vam: ‚Čeprav ne bo vstal in mu dal, ker je njegov prijatelj, bo vendarle vstal zaradi njegove vsiljivosti ter mu dal toliko, kolikor potrebuje.‘ 9In jaz vam pravim: ‚Prosite in to vam bo dano. Iščite in boste našli. Trkajte in to se vam bo odprlo.‘ e 10Kajti vsak, kdor prosi, prejema; in kdor išče, najde; in tistemu, ki trka, se bo odprlo. 11§ Če bo sin kogarkoli izmed vas, ki je oče, prosil kruha ali mu bo dal kamen? Ali če prosi ribe ali mu bo namesto ribe dal kačo? f 12Ali če bo prosil jajce ali mu bo ponudil
ponudil: gr. dal.
škorpijona?
13Če torej vi, ki ste hudobni, veste kako dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo vaš nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo?“

14 In izganjal je hudiča, ta pa je bil nem. In pripetilo se je, ko je hudič odšel ven, [da] je nemi spregovoril in množica se je čudila. 15Toda nekateri izmed njih so rekli: h „Hudiče izganja preko Bélcebuba,
Bélcebuba: gr. Belcebula.
vodilnega izmed hudičev.“
16In drugi so ga skušali in od njega hoteli znamenje z neba. 17Vendar jim je on, ker je poznal njihove misli, rekel: „Vsako kraljestvo, razdvojeno zoper sebe, je privedeno v opustošenje; in hiša, razdvojena zoper hišo, pade. 18Če bi bil tudi Satan razdeljen zoper samega sebe, kako bi obstalo njegovo kraljestvo, ker pravite, da s pomočjo Bélcebuba izganjam hudiče? 19In če jaz z Bélcebubom izganjam hudiče, s kom [jih] izganjajo vaši sinovi? Zatorej bodo oni vaši sodniki. 20§ Toda če jaz z Božjim prstom izganjam hudiče, ni dvoma, da nad vas prihaja Božje kraljestvo. 21Ko močan mož oborožen čuva svojo palačo, so njegove dobrine v miru, 22toda, ko bo nadenj prišel močnejši od njega in ga premagal, mu odvzame vso njegovo bojno opremo, v katero je zaupal in razdeli njegove plene. 23Kdor ni z menoj, je proti meni, in kdor ne zbira z menoj, raztresa. 24Ko je nečisti duh odšel iz človeka, hodi skozi suhe kraje, iščoč počitka; ker pa ga ne najde, pravi: ‚Vrnil se bom k svoji hiši, od koder sem prišel ven.‘ j 25In ko pride, jo najde pometeno in okrašeno. 26Tedaj gre in vzame k sebi sedem drugih duhov, zlobnejših kakor on sam; in vstopijo vanjo ter tam prebivajo in zadnje stanje tega človeka je hujše kakor prvo.“

27 In pripetilo se je, medtem ko je govoril te besede, [da] je neka ženska iz skupine povzdignila svoj glas in mu rekla: „Blagoslovljena je maternica te, ki te je nosila in prsi, ki si jih sesal.“ 28Toda rekel je: „Da, toliko bolj blagoslovljeni so tisti, ki poslušajo Božjo besedo in se jo držijo.“

29 k In ko je bila množica zbrana tesno skupaj, je pričel govoriti: „To je hudoben rod. Iščejo znamenje in ne bo jim dano nobeno znamenje, razen znamenja preroka Jona. 30Kajti kakor je bil Jona znamenje Ninivljanom, tako bo tudi Sin človekov temu rodu. 31Kraljica juga bo ob sodbi vstala z ljudmi tega rodu in jih obsodila, kajti prišla je iz skrajnih delov zemlje, da sliši Salomonovo modrost; in glejte, večji kakor Salomon je tukaj. 32Ljudje iz Niniv bodo ob sodbi vstali s tem rodom in ga obsodili, kajti pokesali so se ob Jonovem oznanjevanju; in glejte, večji kakor Jona je tukaj. 33Nihče, ko je prižgal svetilko, je ne položi na skrivno mesto niti ne pod l mernik, temveč na svečnik, da tisti, ki vstopajo, lahko vidijo svetlobo. m 34§ Svetloba telesa je oko; ko je torej tvoje oko enovito,
[enovito: gr. enojno, neprepognjeno; osredotočeno na en cilj - na Jezusa. Če najprej iščemo Božje kraljestvo, potem nam bodo stvari nadnaravno dodane od Boga.]
je tudi tvoje celó telo polno svetlobe, toda kadar je tvoje oko hudobno, je tudi tvoje telo polno teme.
o
35Pazite torej potemtakem, da svetloba, ki je v tebi, ne bo tema. 36Če je torej tvoje celotno telo polno svetlobe in nima nobenega dela temnega, bo vse polno svetlobe, kot kadar ti lesketajoče
lesketajoče…: gr. sveča s svojim lastnim sijem.
sijanje svečnika daje svetlobo.“

37 In medtem ko je govoril, ga je neki farizej rotil, naj obeduje z njim, in vstopil je ter se usedel k obedu. 38Ko je farizej to videl, se je čudil, da se pred obedom ni najprej umil. 39 q Gospod pa mu je rekel: „Torej vi farizeji čistite zunanjost čaše in pladnja, toda vaš notranji del je poln požrešnosti in zlobnosti. 40Vi bedaki mar ni tisti, ki je naredil to, kar je zunaj, naredil tudi to, kar je znotraj? 41Toda raje dajte miloščino od
od…: ali, kakor ste zmožni.
takih stvari, kot jih imate, in glejte, vse stvari so vam čiste.
42Toda gorje vam, farizeji! Kajti desetinite meto in ruto ter vse vrste zelišč, prezirate pa sodbo in Božjo ljubezen; te bi morali imeti narejene in ne pustiti drugih nenarejenih. 43Gorje vam, farizeji! Ker ljubite najvišje sedeže v sinagogah in pozdrave na trgih. s 44§ Gorje vam, pisarji in farizeji, hinavci! Kajti vi ste kakor grobovi, ki se ne razločijo in ljudje, ki hodijo prek njih, jih ne zaznavajo.“

45 Potem je odgovoril eden izmed izvedencev v postavi in mu rekel: „Učitelj, s takšnim govorjenjem grajaš tudi nas.“ 46 t On pa je rekel: „Gorje tudi vam, vi, izvedenci v postavi! Kajti ljudi natovarjate z bremeni, bridkimi za prenašanje, vi sami pa se niti z enim izmed svojih prstov ne dotaknete teh bremen. 47Gorje vam! Kajti prerokom gradite mavzoleje, vaši očetje pa so jih ubili. u 48Resnično, vi pričujete, da odobravate dejanja svojih očetov, kajti zares so jih ubili, vi pa gradite njihove mavzoleje. 49Zaradi tega je tudi Božja modrost rekla: ‚Poslala jim bom preroke in apostole in nekatere izmed njih bodo ubili in preganjali, 50da bo od tega rodu lahko zahtevana kri vseh prerokov, ki je bila prelita od ustanovitve sveta; 51od krvi Abela do krvi Zaharija, ki je umrl med oltarjem in templjem.‘ Resnično, povem vam: ‚Zahtevala se bo od tega rodu.‘ v 52Gorje vam, izvedenci v postavi! Kajti odvzeli ste ključ spoznanja; sami niste vstopili, tem, ki so vstopali, pa ste preprečevali.“
preprečevali: ali, prepovedali.
x
53In ko jim je povedal te besede, so ga pisarji in farizeji začeli silovito nagovarjati in ga izzivati, da bi govoril o mnogih stvareh, 54§ ker so prežali nanj in si prizadevali, da ujamejo kaj iz njegovih ust, da bi ga lahko obtožili.
Copyright information for SloKJV