Mark 5

5. Poglavje

1In ^a prišli so preko, na drugo stran morja, v deželo Géračanov. 2In ko je prišel z ladje, ga je takoj srečal tisti iz grobnic, človek z nečistim duhom, 3ki je imel svoje prebivališče med grobnicami; in noben človek ga ni mogel zvezati, niti z verigami ne, 4zato ker je bil pogosto zvezan z okovi in verigami, pa je verige potrgal narazen in okove razbil na koščke; niti ga noben človek ni mogel obvladati. 5In vedno, ponoči in podnevi, je bil po gorah ter v grobnicah in kričal ter samega sebe rezal s kamni. 6Toda ko je od daleč zagledal Jezusa, je stekel in ga oboževal 7in z močnim glasom zakričal ter rekel: „Kaj imam opraviti s teboj, Jezus, ti Sin najvišjega Boga? Zaklinjam te pri Bogu, da me ne mučiš.“ 8Kajti rekel mu je: „Pridi ven iz človeka, ti nečisti duh.“ 9In vprašal ga je: „Kakšno je tvoje ime?“ On pa je odgovoril, rekoč: „Moje ime je Legija, ker nas je veliko.“ 10In zelo ga je rotil, da jih ne bi poslal proč, ven iz dežele. 11Tam je bila torej, blizu gorá, velika čreda svinj, ki so se pasle. 12In vsi hudiči so ga rotili, rekoč: „Pošlji nas v svinje, da bomo lahko vstopili vanje.“ 13Jezus jim je nemudoma dal dovoljenje. In nečisti duhovi so odšli ven ter vstopili v svinje, in čreda je silovito stekla navzdol po strmini v morje (bilo jih je okoli dva tisoč) in so se zadušile v morju. 14In tisti, ki so pasli svinje, so pobegnili in to povedali v mestu in na deželi. In ti so odšli, da vidijo kaj je bilo to, kar se je zgodilo. 15In prišli so k Jezusu ter zagledali tega, ki je bil obseden s hudičem in imel legijo, kako je sedel oblečen in pri zdravi pameti; in bili so prestrašeni. 16Tisti, ki so to videli, so jim povedali, kako se je pripetilo temu, ki je bil obseden s hudičem in tudi glede svinj. 17In začeli so ga prositi, naj odide iz njihovih krajev. 18Ko je prišel na ladjo, ga je ta, ki je bil obseden s hudičem, prosil, da bi bil lahko z njim. 19Vendar mu Jezus ni dovolil, temveč mu reče: „Pojdi domov k svojim prijateljem in jim povej, kako velike stvari je Gospod storil zate in je imel sočutje do tebe.“ 20In ta je odšel ter v Deseteromestju pričel razglašati, kako velike stvari je Jezus storil zanj, in vsi ljudje so se čudili. 21Ko je Jezus z ladjo ponovno prešel na drugo stran, se je k njemu zbralo mnogo ljudi; bil pa je blizu morja. 22 ^b In glej, prihajal je eden izmed vladarjev sinagoge, Jaír po imenu; in ko ga je ta zagledal, je padel k njegovim stopalom 23in ga silno rotil, rekoč: „Moja majhna hčerka leži na točki smrti. Prosim te, pridi in položi svoje roke nanjo, da bo lahko ozdravljena in da bo živela.“ 24In Jezus je odšel z njim in sledilo mu je veliko ljudi ter pritiskalo nanj. 25In neka ženska, ki je imela dvanajst let težavo s krvjo 26in je od mnogih zdravnikov pretrpela mnoge stvari in porabila vse, kar je imela, pa se ni nič izboljšalo, temveč raje postalo huje, 27je, ko je slišala o Jezusu, prišla v gnečo za njim in se dotaknila njegove obleke. 28Kajti rekla je: „Če se lahko samo dotaknem njegovih oblek, bom zdrava.“ 29In studenec njene krvi je bil nemudoma posušen; in v svojem telesu je začutila, da je bila ozdravljena od te nadloge. 30Jezus pa je v sebi takoj vedel, da je iz njega odšla moč, se v gneči obrnil in rekel: „Kdo se je dotaknil mojih oblačil?“ 31Njegovi učenci pa so mu rekli: „Množico vidiš, ki pritiska nate, pa praviš: ‚Kdo se me je dotaknil?‘“ 32Pogledal je naokoli, da bi videl tisto, ki je storila to stvar. 33Toda ženska, prestrašena in trepetajoča, ker je vedela kaj se je v njej zgodilo, je pristopila in padla dol pred njim ter mu povedala vso resnico. 34In rekel ji je: „Hči, tvoja vera te je naredila zdravo; pojdi v miru in bodi ozdravljena od svoje nadloge.“ 35Medtem ko je še govoril, je od hiše vladarja sinagoge prišel nekdo, ki je rekel: „Tvoja hči je mrtva, zakaj še vedno vznemirjaš Učitelja?“ 36Brž ko je Jezus slišal besedo, ki je bila izgovorjena, reče vladarju sinagoge: „Ne boj se, samo veruj.“ 37In nobenemu človeku ni dovolil, da mu sledi, razen Petru in Jakobu in Janezu, Jakobovemu bratu. 38In pride v hišo vladarja sinagoge in vidi hrup ter te, ki so jokali in silno tarnali. 39In ko je vstopil, jim reče: „Zakaj delate ta trušč in jok? Gospodična ni mrtva, temveč spi.“ 40In smejali so se mu do norčevanja. Toda, ko jih je vse postavil ven, vzame očeta in mater od gospodične in te, ki so bili z njim in vstopi tja, kjer je ležala gospodična. 41In gospodično je prijel za roko ter ji rekel: „Talíta kumi,“ kar je prevedeno: „Gospodična,“ rečem ti, „vstani.“ 42In gospodična je nemudoma vstala ter hodila, kajti bila je stara dvanajst let. Oni pa so bili osupli z veliko osuplostjo. 43In strogo jim je naročil, naj noben človek ne izve za to; in velel je, da naj ji bo nekaj dano za jesti.