Matthew 19

19. Poglavje

1In pripetilo se je, a ko
[Leta Gospodovega 33.]
je Jezus zaključil te govore, da je odšel iz Galileje in prišel v judejske kraje onstran Jordana;
2in sledile so mu velike množice in jih je tam ozdravil.

3 Prav tako so k njemu prišli farizeji, ki so ga skušali in mu rekli: „Ali je za moža zakonito, da zaradi kateregakoli vzroka odslovi svojo ženo?“ 4§ In odgovoril je ter jim rekel: „Mar niste brali, c da je tisti, ki ju je ustvaril na začetku, ustvaril moškega in žensko 5ter rekel: d ‚Zaradi tega razloga bo mož zapustil očeta in mater in se bo trdno pridružil k svoji ženi, in e oba skupaj bosta eno meso?‘ 6Zatorej nista več dva, temveč eno meso. Kar je torej Bog združil skupaj, naj človek ne daje narazen.“ 7Rekli so mu: f „Zakaj je potem Mojzes zapovedal dati pismo o ločitvi in jo odsloviti?“ 8Reče jim: „Mojzes vam je zaradi trdote vaših src dovolil odsloviti vaše žene, toda od začetka to ni bilo tako. 9In pravim vam: ‚Kdorkoli bo odslovil svojo ženo, razen če je to zaradi prešuštva in poročil drugo, grešno počenja zakonolomstvo; in kdorkoli poroči tisto, ki je odslovljena, zagreši zakonolomstvo.‘“ g

10 Njegovi učenci so mu rekli: „Če je zadeva moža z njegovo ženo takšna, se ni dobro poročiti.“ 11Toda rekel jim je: „Vsi ljudje ne morejo sprejeti tega govorjenja, razen teh, katerim je to dano. 12Kajti nekaj evnuhov je, ki so bili takšni rojeni iz maternice njihove matere, in nekaj evnuhov je, ki so jih ljudje naredili za evnuhe, in so evnuhi, kateri so sami sebe naredili evnuhe zavoljo nebeškega kraljestva. Kdor je zmožen to sprejeti, naj to sprejme.“

13 h Tedaj so k njemu privedli majhne otroke, da bi nanje položil svoji roki in molil, učenci pa so jih ošteli. 14Toda Jezus je rekel: „Dovolite
[Dovolite…: gr. Pošljite majhne otroke.]
majhnim otrokom in ne prepovejte jim priti k meni, kajti takšnih je nebeško kraljestvo.“
15In nanje je položil svoji roki in odšel od tam.

16 j In glej, nekdo je prišel ter mu rekel: „Dobri Učitelj, katero dobro stvar naj storim, da bom lahko imel večno življenje?“ 17Rekel mu je: „Zakaj me imenuješ dober? Nihče ni dober razen enega, to je Boga; toda, če želiš vstopiti v življenje, se drži zapovedi.“ 18Reče mu: „Katerih?“ Jezus je odgovoril: „Ne stôri umora. Ne zagreši zakonolomstva. Ne kradi. Ne pričaj po krivem. k 19Spoštuj svojega očeta in svojo mater. In ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.“ 20Mladenič mu reče: „Vseh teh stvari sem se držal od svoje mladosti dalje. Kaj mi še manjka?“ 21Jezus mu je rekel: „Če želiš biti popoln, pojdi in prodaj, kar imaš, ter daj revnim in imel boš zaklad v nebesih, in pridi ter mi sledi.“ 22Toda, ko je mladenič slišal to govorjenje, je žalosten odšel proč, kajti imel je veliko posesti.

23 Potem je Jezus rekel svojim učencem: „Resnično, povem vam: ‚Da bo bogataš komajda vstopil v nebeško kraljestvo.‘ 24In ponovno vam pravim: ‚Lažje je za kamelo iti skozi šivankino oko, kakor za bogataša vstopiti v Božje kraljestvo.‘“ 25Ko so njegovi učenci to slišali, so bili silno osupli, rekoč: „Kdo je potem lahko rešen?“ 26Toda Jezus jih je pogledal in jim rekel: „Pri ljudeh je to nemogoče, toda z Bogom so vse stvari mogoče.“

27 l Tedaj je Peter odgovoril in mu rekel: „Glej, vse smo zapustili in ti sledili. Kaj bomo torej prejeli?“ 28Jezus jim je rekel: „Resnično, povem vam: ‚Da boste vi, ki ste mi sledili, v obnovi, ko se bo Sin človekov usedel na prestol svoje slave, m tudi vi sedeli na dvanajstih prestolih in sodili dvanajst Izraelovih rodov.‘ 29§ In vsak, kdor je zaradi mojega imena zapustil hiše ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali ženo ali otroke ali zemljišča, bo prejel stokratno in bo podedoval večno življenje. 30Toda mnogi, ki so prvi, bodo zadnji; in zadnji bodo prvi.“ n
Copyright information for SloKJV